| Ime projekta | Ogroženost lokalnih sort zaradi genske erozije in njihova vrednost za pridelavo in uporabo |
|
Šifra / SICRIS |
V4-1618 |
|
Trajanje projekta |
1. 10. 2016 – 30. 9. 2019 (36 mesecev) |
|
Odgovorni nosilec |
|
| Projektna skupina | Seznam raziskovalcev in tehničnega osebja |
|
Sodelujoče organizacije |
|
|
Financerja |
|
|
Bibliografija projekta |
Ozadje in problematika:
Zaradi opuščanja pridelave manj donosnih vrst in sort kmetijski rastlin so številne stare sorte povsem izgubljene, nekatere so shranjene v genskih bankah, redke pa so v omejenem obsegu še prisotne v pridelavi. Zaradi množičnega opuščanja pridelave starejših sort prihaja do izgube genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste t.j. do “genske erozije“.
Ohranjanje raznolikost kmetijskih rastlin pomembno prispeva k ohranjanju raznolikosti v kmetijstvu in širše. Biotska raznovrstnost v kmetijstvu je potrebna za ohranjanje ključnih funkcij kmetijskih ekosistemov in procesov v pridelavi hrane. Pomen ohranjanja kmetijskih genskih virov in njihove trajnostne rabe je bil širše prepoznan ob izteku prejšnjega tisočletja. Prisotno je tudi zavedanje, da k ohranjanju genske pestrosti v okviru vrste prispevajo predvsem velike efektivne populacije, t.j. populacije, ki jih ohranjamo v in situ razmerah - v primeru sort torej ohranjanje v pridelovalnem okolju, v katerem so sorte razvile svoje razločevalne značilnosti.
Na mednarodni ravni so bila oblikovana številna priporočila, s katerimi se želi stare sorte ohraniti oz. jih ponovno vrniti v pridelavo. Ukrepe, katerih namen je zaščita rastlinskih genskih virov in preprečitev genske erozije, je v svoje predpise in politike vnesla tudi Slovenija.
Ukrepe za ohranjanje raznolikosti v kmetijski pridelavi bo potrebno v prihodnje še okrepiti, njihovo izvajanje pa podpreti s podlagami za ugotavljanje ogroženosti posameznih rastlinskih vrst in sort. V Slovenji so bile doslej v kmetijstvu pripravljene le podlage za ugotavljanje ogroženosti lokalnih pasem domačih živali, medtem ko za sorte rastlin tovrstnih podlag ni. Seznam ogroženih sort je bil doslej pripravljen po presoji strokovnih služb kmetijskega ministrstva in je služil oz. služi predvsem za potrebe izvajanja Programa razvoja podeželja.
Težava je tudi, da je pri mnogih starih sortah identifikacija sort zaradi številnih sinonimov in homonimov težka. V takih primerih so za identifikacijo in razlikovanje sort v kombinaciji z morfološkimi in biološkimi lastnostmi zelo uporabni DNA markerski sistemi. Ti so bili v Sloveniji doslej uspešno uporabljeni pri identifikaciio starih sort fige, oljke in vinske trte. Stare sorte jablane, ki so razširjene v Sloveniji, doslej še niso bile genetsko identificirane.
Kljub temu, da je zavedanje o pomenu ohranjanja starih sort kmetijski rastlin v družbi visoko, pa tako pridelovalci kot potrošniki te sorte pogosto slabo poznajo. Za povečanje obsega pridelave lokalnih sort, še posebej tistih, ki jim grozi genska erozija, je potrebno oceniti njihovo vrednosti za pridelavo in uporabo, optimizirati tehnologije pridelave, ovrednotiti njihovo prehransko vrednost, izdelati priporočila za načine uporabe in izboljšati prepoznavnost teh sort med pridelovalci in potrošniki.
Pogosto lahko namreč potencial starih sort izkoristimo le pri določenih, običajno manj intenzivnih, tehnologijah pridelave. Tudi stroški pridelave so pri starih sortah zaradi nižjih pridelkov pogosto višji. Potrebno je razviti drugačne načine priprave za trg in trženja pri katerih je mogoče pridelke zaradi njihove posebne kakovosti prodati po višji ceni.
Cilji:
S projektom želimo prispevati k podrobnejšem poznavanju potenciala in vrednosti lokalnih sort ter s tem k njihovi prepoznavnosti, večjemu zanimanju zanje s strani potrošnikov ter posledično večjemu obsegu pridelave. Zato bomo:
- Skušali opredeliti izraze, ki jih uporabljamo v povezavi z lokalnimi sortami, in jih podrobneje definirati.
- Analizirali obseg pridelave lokalnih sort, pripravili kriterije za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije, določili merila za uvrščanje registriranih lokalnih sort na seznam sort ogroženih zaradi genske erozije in oblikovali predlog sistema za določanje ogroženosti registriranih lokalnih sort zaradi genske erozije posebej za sorte poljščin in zelenjadnic in posebej za sadne rastline in vinsko trto.
- Pri jablani s pomočjo molekulskih DNA markerjev prepoznali sinonime starih sort.
- Na podlagi pripravljenega sistema ocenili ogroženost lokalnih sort poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in vinske trte zaradi genske erozije.
- Pri izbranih vrstah prilagodili metode preskušanja vrednosti za pridelavo in uporabo (VPU) preverjanju VPU lokalnih sort za trajnostne sisteme kmetovanja.
- Pri izbranih vrstah poljščin, t.j. pri koruzi in ajdi preučili potencial lokalnih sort za pridelavo in uporabo v trajnostnih sistemih kmetovanja. Raziskali bomo njihovo prehransko vrednost in primernost za nadaljnjo predelavo (npr. moka, kaša, polenta) in pripravili lokalnim sortam prilagojeni metodiki preverjanja vrednosti za pridelavo in uporabo.
- Pri izbranih vrstah zelenjadnic, t.j. pri čebuli, zelju, solati in motovilcu ovrednotili vrednost lokalnih sort za pridelavo in uporabo v trajnostnih sistemih kmetovanja. Pri čebuli bomo vrednotenja, ki že potekajo v okviru Strokovne naloge Posebno preskušanje sort za opisno sortno listo, nadgradili še z analizami uporabne (kulinarične) in prehranske vrednosti. Pri zelju bomo ovrednotili kakovost kislega zelja pripravljenega iz lokalnih sort. Pri lokalnih sortah solate in motovilca bomo preverili primernost za gojenje v različnih pridelovalnih terminih in senzorične lastnosti.
- Pri izbranih vrstah sadnih rastlin ovrednotili uporabno vrednost lokalnih sort. Pri jablani bomo ocenili skladiščno sposobnost plodov in njihov potencial za predelavo v sok in krhlje. Pri hruški bomo ocenili primernost plodov za predelavo v krhlje, pri orehu pa bomo ocenili senzorične lastnosti plodov.
- Pri vinski trti bomo pri izbranih lokalnih sortah spremljali potek dozorevanja in njihovo vino primerjali z vinom bolj razširjenih sort.
- Pripravili bomo celostne opise lokalnih sort, ki bodo vključevali morfološke in biološke značilnosti, prehransko vrednost, priporočene tehnologije pridelave in najprimernejše načine/namene uporabe ter jih opremili s slikovnim gradivom.
Rezultati:
OPISI LOKALNIH SORT
ZELENJADNICE
Besedilo in fotografije: Kristina Ugrinović in Mojca Škof (Kmetijski inštitut Slovenije)
POLJŠČINE
Besedilo: Andrej Zemljič in Peter Dolničar (Kmetijski inštitut Slovenije)
Fotografije: Janko Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) – žita in Arhiv Kmetijskega inštituta Slovenije - krompir
OZIMNA PŠENICA
OVES
RŽ
PROSO
AJDA
KORUZA
KRMNE RASTLINE
Besedilo in fotografije: Janko Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije)
TRAVNIŠKA BILNICA
INDUSTRIJSKE RASTLINE
Besedilo in fotografije: Janko Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije)
SIREK ZA METLE
SADNE RASTLINE
Besedilo in fotografije: Boštjan Godec (Kmetijski inštitut Slovenije), Metka Hudina, Anita Solar in Valentina Usenik (vse Biotehniška fakulteta UL v Ljubljani)
JABLANA
HRUŠKA
VINSKA TRTA
Besedilo: Katja Šuklje Antalick (Kmetijski inštitut Slovenije)
Fotografije: Franci Čuš (Kmetijski inštitut Slovenije), Irma Tomažič, Andreja Škvarč (KGZS-KGZ Nova Gorica), M. Martinčič
VINSKA TRTA