Projekt V4-1610 Kmetovanje na vrstno bogatih travnikih

Vrstno bogatim travnikom pripisujemo posebno naravno in estetsko vrednost. Gre za travnike, ki jih na eni strani ogroža intenziviranje, na drugi strani pa opuščanje kmetijske rabe. Cilj projekta je pripraviti eksperimentalno utemeljene podlage za gospodarjenje na teh travnikih, ob upoštevanju naravovarstva in interesov kmetijstva. Specifični cilji projekta so ugotoviti:

• kakšni režimi košnje/paše bi bili sprejemljivi tako z vidika ohranjanja rastlinske pestrosti kot z vidika konkurenčnosti kmetovanja,
• kakšna je uporabna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov in kako to krmo vključiti v obroke za rejne živali,
• kakšen je odnos med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov in do katere stopnje je mogoče povečati založenost tal z fosforjem in kalijem brez večjih posledic za botanično pestrost travnikov,
• kako bo kmetovanje brez živine na dolgi rok vplivalo na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in uporabnost pridelane krme in
• dopolniti informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za ohranjanje vrstno bogatega travinja.

Delo poteka v okviru štirih svežnjev (DS).

DS1: Dolgoročni učinki gnojenja travinja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na rastlinsko pestrost, rodovitnost tal in krmno vrednost pridelane krme

Izvajalca: Kmetijski inštitut Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

Koordinacija: Janko VERBIČ (travništvo), dr. Branko VREŠ (botanika), dr. Drago BABNIK (prehrana živali)

Cilj DS1 je določiti dolgoročen učinek gnojenja/negnojenja z dušikovimi, fosforjevimi in kalijevimi gnojili na spremembe rastlinam dostopnih hranil v tleh, na rastlinsko pestrost, na pridelek krme in njeno krmno vrednost ter na vsebnost makroelementov in mikroelementov v krmi. Delo poteka na dveh dolgoletnih gnojilnih poskusih, eden na območju kraških suhih travnikov (9 obravnavanj v 4 ponovitvah, 33 let), drugi pa na območju srednjeevropskih gojenih travnikov (5 obravnavanj v 4 ponovitvah, 4 leta). V okviru DS (I) zbramo, urejamo in obdelujemo vse doslej razpoložljive podatke z obeh gnojilnih poskusov, (II) pridobivamo nove vegetacijske/floristične podatke, (III) opravljamo osnovne analize tal, (IV) določamo energijsko vrednost pridelane krme ter vsebnosti makro in mikroelementov v krmi in (V) opravljamo analize/vrednotenje rezultatov dolgoročnih učinkov gnojenja v smislu povezave med kakovostjo krme in vrstno sestavo travinja.

DS2: Načini gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih in njihov vpliv na rastlinsko pestrost, pridelke krme in krmno vrednost pridelane krme

Izvajalca: Kmetijski inštitut Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU

Koordinacija: dr. Urban ŠILC (botanika), dr. Tomaž ŽNIDARŠIČ (prehrana živali), Janko VERBIČ (travništvo)

Cilj DS2 je ugotoviti kakšni načini kmetovanja omogočajo ohranitev vrstno bogatih travnikov, kakšni so pridelki in krmna vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov, kakšna je relacija med sprejetimi merili za ocenjevanje rodovitnosti tal (kislost, hranila v tleh) in vrstno pestrostjo travnikov ter zbrati dodatne informacije, ki so potrebne za ovrednotenje plačil za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju. Posebno pozornost posvečamo tudi prisotnosti/številčnosti invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter ogroženih rastlinskih vrst.

Delo poteka v dveh podsklopih. V sklopu DS2a: »Analiza gospodarjenja na vrstno bogatih travnikih« smo na izbranih kmetijah izbrali po dve poskusni ploskvi z različno intenzivnostjo rabe. Na popisnih ploskvah določamo botanično vrstno sestavo, pridelek krme, založenost tal, kemično sestavo in energijsko vrednost krme ter vsebnosti makroelementov v krmi. V sklopu DS2b: »Povezava med floristično sestavo in založenostjo tal trajnih travnikov« na 100 popisnih ploskvah določaamo botanično vrstno sestavo, pH in rastlinam dostopna hranila v tleh.

DS3: Krmna vrednost in pridelovalni potencial trav, metuljnic in zeli trajnega travinja

Izvajalec: Kmetijski inštitut Slovenije

Koordinacija: dr. Jože VERBIČ (prehrana živali), dr. Branko LUKAČ (travništvo)

Cilj DS3 je ugotoviti kakšna sta krmna vrednost in pridelovalni potencial posameznih vrst trav, metuljnic in zeli trajnega travinja, ugotoviti kako na njihovo krmno vrednost vpliva čas košnje in priprava novih izhodišč za oceno kmetijske vrednosti trajnega travinja na podlagi botanične sestave travne ruše. Izbranim vrstam metuljnic, trav in zeli določamo sestavo in energijsko vrednost. Pričakujemo, da bodo rezultati omogočali: (I) zanesljivejšo oceno energijske vrednosti travniške krme na podlagi botanične sestave ruše, (II) identifikacijo travniških rastlin, ki so z vidika energijske vrednosti krme najugodnejše in najbolj problematične.

DS4: Krma iz vrstno bogatih travnikov v obrokih za rejne živali in ekonomičnost reje

Izvajalec: Kmetijski inštitut Slovenije

Koordinacija: dr. Jože VERBIČ (prehrana živali), Barbara ZAGORC (ekonomika kmetijstva), Janko VERBIČ (travništvo)

Cilj DS4 je na podlagi podatkov DS 1, 2 in 3 ovrednotiti vrednost krme iz vrstno bogatih travnikov v obrokih za govedo in drobnico ter ovrednotiti različne načine gospodarjenja na travinju na ekonomičnost reje. V okviru tega DS bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: (I) za katere vrste in kategorije rejnih živali je primerna krma različne kakovosti, ki jo pridelamo ob različnih načinih gospodarjenja (čas košnje, gnojenje, …), (II) kako bi bilo smiselno dopolniti obroke za ciljne kategorije rejnih živali (molznice, pitanci) z energijsko bogatimi krmili, beljakovinami in mineralnimi elementi, (III) kakšna je ekonomičnost reje pri različnih načinih gospodarjenja na vrstno bogatem travinju v primerjavi z intenzivnim gospodarjenjem in (IV) kakšna bi morala biti finančna nadomestila za gospodarjenje na vrstno bogatem travinju ob upoštevanju izhodišč, ki temeljijo na eksperimentalnem delu tega projekta.