Čebelnjak

Čebelnjak

Cepljenje matic

Cepljenje matic

Gosti

Gosti

Vzreja matic

Vzreja matic

Vzreja matic

Vzreja matic

Poskusi

Poskusi

Predavanja

Predavanja

pin-test

pin-test

Zgodovina Čebelarstvo v Sloveniji je prepleteno z bistvom naroda. Že Janez Vajkar Valvazor je v svoji knjigi "Slava Vojvodine Kranjske" omenil čebelnjake v podobi hišk. Tudi pri prevoznem čebelarstvu smo med pioniriji: najstarejši zapis o prevozništvu ima več kot 300 let.  Ta zapis nam pove, da 1) so čebelarji tudi v tistih časih (pre)poznali vir medenja in da 2) se je čebelarstvo izplačalo do te mere, da je bilo vredno prekršiti zakon in namestiti čebele na tujem zemljišču, sankcijam navkljub.

Faktografija V nasprotju z mnogimi drugimi državami, kjer zaradi opraševanja čebelarstvo obravnavajo kot komponento rastlinske produkcije, v je Sloveniji čebelarstvo prišteto k sektorju živalske produkcije. Opraševanje je pomebno v vsaki državi, vendar v Sloveniji le 5 - 6% kmetijskih rastlin potrebuje opraševalce. Trenutno je v naši državi s približno 20.000 km2 površine prijavljenih več kot 200.000 čebeljih družin. Pri gostoti > 10 družin/km2 je očitno, da primarni razlog za "biti čebelar" ni opraševanje, pač pa čebelji pridelki, družine, matice in apiturizem ter apiterapija.

Viri medenja V nasprotju z mnogimi drugimi državami glavni viri medenja niso poljske rastline temveč gozdni oz. drevesni sestoji, skratka naravni viri, kar v teh časih ni nepomembno. Za primer - med oljne repice je težko najti med vrstnimi medovi, ajdov med pa je ravno tako redek v ponudbi. Približno tretjino letne proizvodnje medu zagotovi tujerodna drevesna vrsta - sicer prisotna na našem področju iz časov razsvetljenstva - Robinia pseudacacia ali akacija po čebelarsko.

Kranjska sivka Avtohtona podrvrsta medonosne čebele v Sloveniji je Apis mellifera carnica ali "kranjska čebela". Areal kranjske čebele je seveda večji od teritorija RS. Verjetno imamo srečo, da je g. Pollman leta 1879 "vzel v roke" ravno družine s Kranjskega - teoretično bi se lahko podvrsta imenovala tudi kako drugače. V Sloveniji se zavedamo, da smo s tem dobili v roke "blagovno znamko", katere nam ne more nihče odvzeti in smo jo uspeli zapisati celo v prilogi k pristopni pogodbi pri včlanitvi v EU. Ravno zaradi tega je Rejski program za kranjsko čebelo ključnega pomena. Pri vzreji matic seveda nismo začetniki - vzreja matic je na slovenskem dobro poznana. Rejski program za kransko čebelo je v taki ali drugačni obliki implementiran vsaj 30 let. V trenutni iteraciji sodelujemo s Čebelarsko zvezo Slovenije in se trudimo, da sledimo novim spoznanjem pri vzreji in selekciji, tako da fenotipskem kot na genomskem nivoju.