4. kongres sekcije za agronomijo in fiziologijo Evropskega združenja za raziskave krompirja – EAPR 2019

30.06.2019 do 03.07.2019

City Hotel, Dalmatinova ulica 15, Ljubljana

Krompir je v svetovnem merilu četrti najpomembnejši kmetijski pridelek. Gojijo ga v več kot 100 državah po svetu. Sodi med »poljščine zmernega pasu«, saj je temperatura glavni omejevalni dejavnik pri njegovem pridelovanju: rast gomoljev je zelo omejena pri temperaturah pod 10 in nad 30 °C, medtem ko doseže optimalni pridelek, če znašajo povprečne dnevne temperature od 18 so 20 °C. Zato se krompir v zmernem pasu sadi zgodaj spomladi in pozno pozimi v toplejših območjih, v vročem tropskem podnebju pa v najhladnejših mesecih leta. V nekaterih predelih subtropskega visokogorja blage temperature in močno sončno obsevanje omogočajo gojenje krompirja skozi vse leto. V severni Evropi lahko kmetje izkopavajo krompir od 60 do 150 dni po sajenju. Z uvajanjem dobre kmetijske prakse, vključno z namakanjem, kjer je to potrebno, lahko na hektarju krompirja v zmernem podnebju severne Evrope in Severne Amerike v štirih mesecih po sajenju pridelamo več kot 40 ton svežih gomoljev. V večini držav v razvoju pa so povprečni pridelki precej manjši, od 5 do 25 ton, zaradi pomanjkanja kakovostnega semenskega krompirja ter kakovostnih sort, manjše uporabe gnojil in namakanja ter slabše zaščite proti boleznim in škodljivcem.

Podnebne spremembe bodo v prihodnosti znatno vplivale na evropsko in svetovno proizvodnjo krompirja. Pridelovali ga bomo tudi v regijah, ki danes niso primerne za njegovo gojenje. Zmanjšane emisije toplogrednih plinov pri proizvodih iz krompirja bodo postale nepogrešljiva zahteva potrošnikov. Da bi sledili temu in blažili posledice biotskega ter abiotskega stresa v prihodnje, moramo v različnih pridelovalnih sistemih razviti nove, trajnostne in učinkovitejše postopke pridelave krompirja. V proizvodnjo je treba uvesti ustreznejše rešitve za upravljanje z vodo in hranili. Tehnologije daljinskega zaznavanja in precizno kmetijstvo bodo v bodoče nepogrešljivi del sodobne pridelave krompirja.

Glavni cilj kongresa je združiti izjemne znanstvenike z različnih področij, katerih raziskovalno delo je usmerjeno v izboljšanje pridelovanja in raziskav fiziologije krompirja. 

Kongresi potekajo vsaka tri leta:  organizirani so bili v Rigi v Latviji (2016), v Pragi na Češkem (2013) in v Turčiji (2010).

 

Registracija udeležencev


Lokalni organizacijski odbor
dr. Peter Dolničar
dr. Antoaneta G. Kuhar
Barbara Škrbina
Ivana Pantić
 

Tematika 
• Načini pridelovanja in sorte za ublažitev učinkov abiotskega stresa
• Precizno kmetijstvo
• Namakanje krompirja
• Trajnostno ravnanje s hranili: načini in učinkovitost uporabe gnojil, biostimulanti
• Sistemi pridelave krompirja: konvencionalno, ohranitveno kmetijstvo, agroekologija, pridelava semenskega krompirja, ekološka pridelava
• Emisije toplogrednih plinov v pridelovanju krompirja: prispevek k toplogrednim plinom, blaženje
• Možnosti za širjenje pridelave krompirja v nove regije in pričakovane koristi od dodatnega CO2

 

Nazaj

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije