30.06.2019 do 03.07.2019
City Hotel, Dalmatinova ulica 15, Ljubljana
Krompir je v svetovnem merilu četrti najpomembnejši kmetijski pridelek. Gojijo ga v več kot 100 državah po svetu. Sodi med »poljščine zmernega pasu«, saj je temperatura glavni omejevalni dejavnik pri njegovem pridelovanju: rast gomoljev je zelo omejena pri temperaturah pod 10 in nad 30 °C, medtem ko doseže optimalni pridelek, če znašajo povprečne dnevne temperature od 18 so 20 °C. Zato se krompir v zmernem pasu sadi zgodaj spomladi in pozno pozimi v toplejših območjih, v vročem tropskem podnebju pa v najhladnejših mesecih leta. V nekaterih predelih subtropskega visokogorja blage temperature in močno sončno obsevanje omogočajo gojenje krompirja skozi vse leto. V severni Evropi lahko kmetje izkopavajo krompir od 60 do 150 dni po sajenju. Z uvajanjem dobre kmetijske prakse, vključno z namakanjem, kjer je to potrebno, lahko na hektarju krompirja v zmernem podnebju severne Evrope in Severne Amerike v štirih mesecih po sajenju pridelamo več kot 40 ton svežih gomoljev. V večini držav v razvoju pa so povprečni pridelki precej manjši, od 5 do 25 ton, zaradi pomanjkanja kakovostnega semenskega krompirja ter kakovostnih sort, manjše uporabe gnojil in namakanja ter slabše zaščite proti boleznim in škodljivcem.
Podnebne spremembe bodo v prihodnosti znatno vplivale na evropsko in svetovno proizvodnjo krompirja. Pridelovali ga bomo tudi v regijah, ki danes niso primerne za njegovo gojenje. Zmanjšane emisije toplogrednih plinov pri proizvodih iz krompirja bodo postale nepogrešljiva zahteva potrošnikov. Da bi sledili temu in blažili posledice biotskega ter abiotskega stresa v prihodnje, moramo v različnih pridelovalnih sistemih razviti nove, trajnostne in učinkovitejše postopke pridelave krompirja. V proizvodnjo je treba uvesti ustreznejše rešitve za upravljanje z vodo in hranili. Tehnologije daljinskega zaznavanja in precizno kmetijstvo bodo v bodoče nepogrešljivi del sodobne pridelave krompirja.
Glavni cilj kongresa je združiti izjemne znanstvenike z različnih področij, katerih raziskovalno delo je usmerjeno v izboljšanje pridelovanja in raziskav fiziologije krompirja.
Kongresi potekajo vsaka tri leta: organizirani so bili v Rigi v Latviji (2016), v Pragi na Češkem (2013) in v Turčiji (2010).
Lokalni organizacijski odbor
dr. Peter Dolničar
dr. Antoaneta G. Kuhar
Barbara Škrbina
Ivana Pantić
Tematika
• Načini pridelovanja in sorte za ublažitev učinkov abiotskega stresa
• Precizno kmetijstvo
• Namakanje krompirja
• Trajnostno ravnanje s hranili: načini in učinkovitost uporabe gnojil, biostimulanti
• Sistemi pridelave krompirja: konvencionalno, ohranitveno kmetijstvo, agroekologija, pridelava semenskega krompirja, ekološka pridelava
• Emisije toplogrednih plinov v pridelovanju krompirja: prispevek k toplogrednim plinom, blaženje
• Možnosti za širjenje pridelave krompirja v nove regije in pričakovane koristi od dodatnega CO2