Entomologija

Morfološka in molekularna klasifikacija žuželk

V entomološkem laboratoriju rutinsko uporabljamo mikroskopske tehnike, podprte z digitalnim zajemom in obdelavo slike, ter klasično morfološko identifikacijo žuželk in njihovih naravnih sovražnikov.

Morfološko identifikacijo škodljivih žuželk in parazitoidov po potrebi nadgradimo z molekularno-biološkimi diagnostičnimi metodami. Vpeljali smo t. i. DNA barcoding metodo. Tako pridobljene sekvence mitohondrijske DNA dodajamo v mednarodno elektronsko bazo podatkov (Barcode of Life Data Systems). Razvijamo tudi nove molekularne metode za ločevanje različnih populacij žuželk in za klasifikacijo insektov (PCR-RFLP; PCR detekcija Anoplophora sp. iz žagovine iz izletnih rovov).

 

 

Filogenetsko drevo pomembnejših vrst listnih uši

 

 

Morfološka analiza klasifikacijskih značilnosti kapusove muhe

 

Diagnostika in svetovanje

V entomološkem laboratoriju redno opravljamo preglede in identifikacijo škodljivih ter koristnih vrst žuželk na podlagi morfoloških in/ali genetskih značilnosti. Poleg identifikacije svetujemo naročnikom o primernih načinih zatiranja škodljivcev.

 

 

Južni brinov krasnik Ovalisia festiva, pomemben škodljivec živih mej (zlasti klekov Thuja sp.)

 

Integrirano varstvo rastlin (IVR)

V okviru strokovnih nalog ter nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov proučujemo inovativne strategije integriranega varstva rastlin (IVR), s ciljem intenzifikacije vzdržne lokalne pridelave visokokakovostne hrane. Osredotočeni smo na področja diagnostike in monitoringa, biotičnega varstva ter vzdržne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Nove strategije IVR preskušamo na slovenskih poljih, da bi potrdili njihovo uporabnost v slovenskem pridelovalnem prostoru. Rezultate raziskav posredujemo slovenskim pridelovalcem preko delavnic, svetovanj, predavanj in objav v strokovnih ter znanstvenih revijah.

 

 

Past iz filca in vodna past za spremljanje kapusove muhe

 

 

Rezultati spremljanja naleta kapusove muhe v treh geografsko različnih območjih v Sloveniji, v letu 2011

 

Biotično varstvo škodljivih žuželk

V okviru skupine za entomologijo se intenzivno ukvarjamo z iskanjem novih izolatov entomopatogenih gliv. Izolatom določimo patogenost in virulenco za škodljivce ter njihovo zmožnost bivanja na koreninah ali v rastlinskem tkivu (endofiti). Za namene testiranja entomopatogenosti trenutno gojimo kapusovo muho (Delia radicum), voščeno veščo (Galleria melonella) in mokarja (Tenebrio molitor). Pridobljene izolate entomopatogenih gliv testiramo za njihovo rizosferno kompetenco ter tudi za njihovo morebitno sposobnost endofitskega načina življenja.

V okviru biotičnega varstva rastlin proučujemo tudi parazitoide pomembnejših kmetijskih škodljivcev, kot so na primer prave listne uši (Aphididae), bolhači (Phyllotreta spp.), kapusov molj (Plutella xylostella), kapusova muha (Delia radicum) in kapusova hržica (Contarinia nasturtii).

 

 

Okužba strune Agriotes sp. z entomopatogeno glivo Metarhizium robertsii

 

 

Okužba kapusove muhe Delia radicum z entomopatogeno glivo Metarhizium anisopliae

 

 

Okužba smokvinega volnatega kaparja Planococcus ficus z entomopatogeno glivo Metarhizium robertsii (leva in srednja fotografija) oz. M. anisopliae (desna fotografija)

 

Proučevanje pravih listnih uši

Intenzivno kmetijstvo in podnebne spremembe močno vplivajo na številne rastlinske škodljivce. Med njimi so tudi prave listne uši (Aphididae), tako imenovani indikatorji sprememb naravnega okolja. Poleg pomembnejših in doslej že opisanih vrst, smo v zadnjih letih identificirali tudi za Slovenijo nove vrste, iz česar je razvidno, da se spreminja afidofavna, prav tako opažamo tudi priseljevanje novih tujerodnih invazivnih vrst. Da bi zmanjšali gospodarsko škodo, ki jo povzročajo listne uši, spremljamo številčnost in zastopanost vrst na pomembnejših poljščinah v Sloveniji. Še pomembnejša je posredna škoda, ki jo povzročajo listne uši s prenosom različnih rastlinskih virusov. S spremljanjem populacijske dinamike vrst listnih uši v času množičnih selitev lahko predvidimo na določeni površini tudi okužbe z rastlinskimi virusi ter na podlagi zbranih podatkov optimalno izberemo najustreznejši čas za škropljenje, s čimer tudi najbolje varujemo rastline in okolje. Pri določanju praga škodljivosti listnih uši igra ključno vlogo identifikacija teh škodljivcev. Samo s hitro in natančno identifikacijo zastopanih škodljivih vrst ter s spremljanjem njihove populacijske dinamike in ugotavljanjem razvojnih faz poljščin je mogoče določiti najprimernejši čas zatiranja oziroma temu prilagoditi ustrezne varstvene ukrepe. Pri nižjih razvojnih stadijih listnih uši (nimfe) je težko morfološko določiti vrsto, zato pridobivajo v zadnjem času čedalje večjo veljavo molekularno-biološke metode. Z njimi lahko natančno identificiramo tudi osebke težje določljivih vrst ali pa le preverjamo rezultate morfološke analize. Kombinirani morfološko-molekularni pristop pri identifikaciji vrst je zelo primeren za Slovenijo.

 

Posebni nadzori karantenskih in invazivnih škodljivih žuželk

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo po pooblastilu Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin ter Pravilnikom o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, v letu 2008 začeli s programom sistematičnega ugotavljanja navzočnosti kitajskega (Anoplophora chinensis) in azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis).

Tujerodni vrsti hroščev kozličkov zaradi globalizacije in povečanja mednarodne trgovine ogrožata tudi naše gozdove in drevje v urbanem okolju. Prav tako sta nevarna škodljivca za intenzivne nasade sadnega drevja (predvsem za jablane in hruške). S programom sistematičnega ugotavljanja navzočnosti kitajskega in azijskega kozlička želimo preprečiti vnos in širjenje po državi.

Obenem poteka sistematični nadzor koruznega hrošča (Diabrotica virgifera virgifera), ki je eden pomembnejših škodljivcev koruze in lahko povzroči veliko gospodarsko škodo.

 

 

Grafična predstavitev razširjenosti koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera v Sloveniji v letu 2013

 

 

Ameriški škržatek Scaphoideus titanus, Semič, 27. 7. 2011

 

Fiziologija rastlin

Interakcije žuželka – rastlina in gliva – rastlina raziskujemo tudi s stališča rastlinske fiziologije. Znano je, da marsikateri škodljivi organizem naseljuje žilje rastlin ter s tem vpliva na prenos hranil in vode po rastlini, kar posledično vpliva na zastopanost pigmentov v kloroplastih in na fotosintezo. Med standardne tehnike ocene vpliva na fotosintezo ter vodni stres sodijo meritve fluorescence klorofila in hiperspektralna vizualizacija. Uporaba fluorescence klorofila je postala standardno neinvazivno orodje v rastlinski fiziologiji in ekofiziologiji za določanje fotosintetske učinkovitosti in stresa. Spremljanje primarne fotokemije je zelo uporabno za določanje stresa zaradi visokih temperatur, mraza, močne svetlobe, pomanjkanja hranil in suše. Hiperspektralna vizualizacija ponuja velik potencial kot neinvazivno diagnostično orodje za detekcijo rastlinskega stresa in situ, donosa in biomase. Omogoča nam monitoring sezonskih, letnih in večletnih fizioloških, strukturnih, fenoloških ter biofizikalnih parametrov vegetacije in zgodnjo detekcijo rastlinskih bolezni.

 

 

Rezultati meritev potencialne fotokemijske učinkovitosti fotosistema dveh sort fižola (Starozagorski in Tiber)

 

Oprema

  1. Leica M205C, motorized steromicroscope
  2. Nikon SMZ800, steromicroscope
  3. Mini PAM Walz, pulse amplitude modulation chlorophyll a fluorometer
  4. gojilna komora
  5. insektariji

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije