Mikologija

Strokovno in raziskovalno delo mikološke skupine

  • Diagnostika in svetovanje: detekcija in identifikacija fitopatogenih gliv ter glivam podobnih organizmov (morfološka in molekularna identifikacija)
  • Poseben nadzor fitoftorne sušice vejic (Phytophthora ramorum)
  • Spremljanje pojavljanja gospodarsko pomembnih fitopatogenih gliv in glivam podobnih organizmov
  • Metode zatiranja in obvladovanja glivičnih bolezni kmetijskih rastlin
  • Viri odpornosti kmetijskih rastlin na glivične bolezni (fižolov ožig, cvetna monlija ter sadna gniloba, antraknoza pri jagodičju in druge)
  • Taksonomske skupine gliv in glivam podobnih organizmov, ki jim namenjamo posebno pozornost
    • Neonectria spp. in drugi Cylindrocarpon podobni taksoni, s poudarkom na patogenih, ki žive v zemlji in na iglavcih
    • Monilinia Honey - biologija in epidemiologija vrst M. fructicola, M. laxa, M. fructigena in M. polystroma ter možnosti zatiranja
    • Colletotrichum Corda - diverziteta in ekologija vrst na sadnem drevju in jagodičju ter interakcije z gostiteljskimi rastlinami
    • Armillaria (Fr.) Staude - karakterizacija vrst na lesnatih rastlinah
    • Metarhizium Sorokin - diverziteta in ekologija vrst v Sloveniji, inventarizacija na koreninah zelenjadnic, v zemlji in na insektih ter možnosti uporabe pri biotičnem zatiranju
    • Bionectriaceae Samuels & Rossman s poudarkon na Clonostachys Corda - diverziteta in ekologija vrst v Sloveniji, zlasti taksonov, ki so povezani s fitopatogenimi glivami ter škodljivimi insekti in nematodami
    • Fusarium Link - taksonomski in filogenetski koncepti vrst in rodov, mikotoksigenost, rastlinski in oportunistični humani patogeni
    • referenčna zbirka in delovne zbirke izolatov gliv iz rodov Phytophthora, Monilinia, Fusarium, Guignardia, Armillaria in Colletotrichum
  • Ekološke skupine gliv in glivam podobnih organizmov, ki jim namenjamo posebno pozornost
    • vrste iz rodu Phytophthora na lesnatih rastlinah v sadjarstvu, okrasni rabi in v naravnem okolju
    • glivične bolezni v nasadih jablan, s posebnim poudarkom na vrstah Neonectria spp., Diplocarpon mali Y. Harada & Sawamura, Alternaria mali Roberts, Sclerotium rolfsii Sacc.
    • glive sajavosti in mušje pegavosti na sadju
    • entomopatogene glive in glive, ki so povezane z nematodami
    • glive v ekoloških pridelovalnih sistemih
    • endofiti pri kmetijskih in okrasnih rastlinah
    • bolezni semena žit in stročnic

Posebni nadzori 

Posebni nadzor za fitoftorno sušico vejic (Phytophthora ramorum) in vrsto Phytophthora kernoviae

Bolezen fitoftorno sušico vejic povzroča glivi podoben tujerodni organizem Phytophthora ramorum. Parazitira širok krog gostiteljev med lesnatimi okrasnimi rastlinami in drevesi. Bolezenska znamenja se kažejo kot listne pegavosti, odmiranje poganjkov in vej ter pri drevesih kot nekroze na lubju, ki povzročijo sušenje celega drevesa. Po izbruhu bolezni v ZDA, kjer je prišlo do obširnega sušenja dreves, predvsem različnih vrst hrasta, je bila v letu 2002 fitoftorna sušica vejic tudi v EU prepoznana kot nevaren škodljiv organizem. Zanjo so bili predpisani nujni fitosanitarni ukrepi.

 

V Sloveniji se je v letu 2003 začel nadzor nad boleznijo, da bi preprečili njen vnos in širjenje v državi. V istem letu so bile odkrite že prve okužene rastline. Preglede in vzorčenja so izvajali sodelavci Fitosanitarne inšpekcije, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije in Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je tudi načrtoval nadzor, koordiniral potek aktivnosti in opravljal laboratorijske analize.

Do konca leta 2012 je bilo opravljenih 1895 pregledov okrasnih rastlin v drevesnicah, centrih za distribucijo, na prodajnih mestih, v parkih in vrtovih ter tudi številni ogledi rastlin v gozdovih. Pri tem je bilo analiziranih 1336 vzorcev rastlin, vode in tal. Okužene okrasne rastline so bile 69-krat najdene v centrih za distribucijo ali na prodajnih mestih, največkrat v letu 2007. Vedno je šlo za rastline, ki niso bile pridelane v Sloveniji. Trikrat se je bolezen pojavila na okrasnih rastlinah v parku, dvakrat v drevesnici in enkrat na zasebnem vrtu, v nobenem primeru pa ni bila odkrita v gozdu. Največkrat smo našli okužene rastline iz rodov Rhododendron in Viburnum.

Vsaki pozitivni najdbi so sledili fitosanitarni ukrepi za izkoreninjenje bolezni, ki so bili uspešni, zato se bolezen v Sloveniji ni razširila. Na okrasnih rastlinah smo zaznali okužbo še z 10 drugimi vrstami fitoftor. Med njimi ni bilo vrste Phytophthora kernoviae, ki je tudi vključena v nadzor in povzroča podobna bolezenska znamenja kot P. ramorum. Nadzor še vedno poteka.

Več podatkov o gostiteljskih rastlinah, bolezenskih znamenjih in zakonodaji:

Zakonodaja

Informativna zloženka

Letak: A threat to our woodlands, heathlands and historic gardens Phytophthora ramorum

Letak: Phytophthora ramorum Symptoms in Japanese Larch

Prenos datotek


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije