Mikotoksini

Mikotoksini so sekundarni metaboliti gliv, ki lahko okužijo pridelke na polju in med spravilom oz. po njem. Okužba pridelka z glivami (plesnivost) ne kaže nujno na prisotnost mikotoksina in obratno (glive lahko že odmrejo, mikotoksini ostanejo), saj glive tvorijo mikotoksine le pod določenimi pogoji.

Do okužb žita in koruze z glivami rodu Fuzarium pride že na polju. V primernih pogojih tvorijo glive mikotoksine fumonizine, zearalenon in trihotecene (deoksinivalenol, nivalenol, T-2 toksin …). Glive rodov Penicillium in Aspergillus okužijo vzorce v skladiščih in lahko tvorijo skladiščne mikotoksine (ohratoksin A, rokfortin C, aflatoksini B1, B2, G1, G2 itd.).

Kot pove že ime, so mikotoksini zdravju škodljivi in kot taki nezaželeni v krmi. Glede njihove vsebnosti v krmi je Evropska komisija izdala Piporočilo Komisije z dne 17. avgusta 2006 o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT-2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo (2006/576/ES).

Analizne metode

PARAMETER PARAMETER
NEZAŽELENE SESTAVINE KRME  

Zearalenon

Interna metoda

 

Kakovost

Analize mikotoksinov niso akreditirane, občasno preverjamo kakovost svojih analiz s sodelovanjem v medlaboratorijskih shemah.

Pri delu uporabljamo sodobno merilno opremo, ki jo redno preverjamo in umerjamo sami oz. s pomočjo pooblaščenih institucij. Uporabljamo delovne standarde in kontrolne karte ter druga orodja, ki omogočajo stalen nadzor kakovosti dobljenih rezultatov, izvajamo stalna interna in eksterna izobraževanja osebja ter redno in uspešno sodelujemo v mednarodnih uveljavljenih medlaboratorijskih primerjavah (BIPEA, RomerLabs).

Pooblastila

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS nas je določilo za uradni laboratorij, namenjen opravljanju laboratorijskih analiz kakovosti krme, krmnih dodatkov in ostankov pesticidov v krmi.

Kontaktna oseba

dr. Špela Velikonja Bolta, univ. dipl. kem., tel.: 01 280 51 66