Prodaja slovenskih sort krompirja

  • SEMENSKI KROMPIR slovenskih sort KIS SavinjaKIS Sora, KIS Kokra, KIS Mura, KIS Krka in KIS Vipava in ekološko pridelano seme slovenske sorte KIS Kokra
  • JEDILNI KROMPIR sorte KIS Sora (odlična kakovost kuhanega krompirja, po kuhanju ne potemni, sorta primerna tudi za pripravo ocvrtega krompirja in solate)
  • KRMNI KROMPIR

Informacije: Poskusni center za krompir – skladišče, Moste pri Komendi – ­od ponedeljka do petka, od 6. do 14. ure, tel.: 01 834 35 73 ali 031 814 022

 

Sortni izbor krompirja v letu 2018

Sortni izbor bo pridelovalcem pomagal pri odločitvi o nakupu semenskega krompirja v letu 2018. Bliža se čas za nakup semenskega krompirja, kar posebej velja za pridelovalce zgodnjega krompirja, ki ga bo kmalu potrebno pričeti nakaljevati. Tudi sicer si je seme potrebno preskrbeti dovolj zgodaj, saj nekaterih sort v marcu ne bo več možno dobiti.

IZBOR IN PREDSTAVITEV SORT

Na spodnjih povezavah so predstavljene sorte, ki smo jih razdelili v tri skupine:
- najbolj razširjene tuje sorte v Sloveniji, ki so bile vsaj tri leta v preskušanju,
- nekatere novejše in manj razširjene tuje sorte, ki so bile vsaj dve leti v preskušanju
 in
- slovenske sorte.

Kmetijski inštitut Slovenije preskuša sorte krompirja v mikro poskusih v petih ponovitvah na več krajih po Sloveniji. Vsako leto želimo preskusiti najnovejše sorte na trgu in jih primerjati s standardnimi sortami, ki jih pridelovalci že poznajo. Opazovane lastnosti so natančno določene v metodiki preskušanja.

Predstavitev je pripravljena tako, da so podani kratki opisi oblike gomoljev, barve mesa in kožice ter primernosti za uporabo, pridelovalci pa naj se za nakup odločijo in sami presodijo, kakšno sorto želijo, potrebujejo in znajo pridelovati ter kakšen krompir želijo njihovi kupci.

Sorte so po zgodnosti razvrščene od 9,5 do 3, kjer je 9,5 najzgodnejša in zagotavlja zadovoljiv tržni pridelek v ugodnih razmerah že cca. 50 do 60 dni po vzniku. Srednje pozne sorte za ozimnico (6,5) dozorevajo okoli od 90 do 100 dni po vzniku, medtem ko pozne do okoli 120 dni po vzniku. S pokrivanjem in nakaljevanjem dosežemo zgodnješi vznik in s tem tudi pridelek.

Pri mnogih sortah je omenjena steklavost in rjava pegavost. Obe sta pomembni napaki, ki se pojavljata v mesu gomoljev in ju ne vidimo, dokler gomoljev ne prerežemo oz. uporabimo. Pojavljata se ob stresu v suhih in vročih razmerah, zato sta pri nas lahko kar pogosti. Posebej je bila rjava pegavost pogosta v letu 2017.

Pridelovalci v Posočju so na območjih, kjer je razširjena rumena krompirjeva cistotvorna ogorčica, dolžni pridelovati sorte, ki so odporne proti rasam Ro1 in Ro4 te ogorčice. Zato smo zanje opisom dodali dostopne kataloške podatke o tej lastnosti.


SADITEV KROMPIRJA

Gomolje krompirja lahko pred saditvijo nakaljujemo. Nakaljujemo predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Priporočamo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in sort, ki imajo počasno začetno rast.

Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh svetel prostor. Svetel zato, da se oblikujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 15 0C, v tem primeru nakaljevanje traja dlje časa, vzkali več očes in zato na njivi požene več stebel. Nakaljevanje pri nižjih temperaturah priporočamo predvsem za poznejše sorte. Zgodne sorte navadno nakaljujemo pri višjih temperaturah, to je med 15 in 20 0C. Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomoljev, ki pa so debelejši. Velikost kaličev je odvisna od načina saditve. Če bomo sadili krompir z avtomatskim sadilnikom, kaliči ne smejo biti večji od pol centimetra, saj se sicer polomijo. Pri ročni saditvi so kaliči lahko veliki do 2 centimetra.

Rezanje gomoljev odsvetujemo zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prerezanem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik pred saditvijo, vendar le v primeru, ko je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo. Nekatere sorte ne prenesejo rezanja.


dr. Peter Dolničar
Kmetijski inštitut Slovenije


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije