Zanimivosti

Zanimivosti

  • Fenolne spojine
  • Slovensko grozdje in vino 

Fenolne spojine 

Fenoli so skupina rastlinskih sekundarnih metabolitov, za katere je značilna prisotnost fenolne skupine. Naravni fenoli so lahko enostavne molekule, kot so fenolne kisline, ali pa visoko polimerizirane spojine, kot so tanini. Fenoli so eni najbolj zastopanih sekundarnih metabolitov v rastlinskih celicah in so zato močno zastopani mikronutritienti v človekovi prehrani. Odgovorni so za barvo rdečih vin, vplivajo na okus in zaznavo trpkosti v vinu in so zaščitne spojine, ki omogočajo staranje vina. Ker oksidirajo, so to spojine, ki porjavijo, ko je vino izpostavljeno zraku. Poleg njihovega pomena za kvaliteto vina, so polifenolne spojine pomembne za zdravilne učinke vina.

Slovensko grozdje in vino 

Vsebnosti posameznih polifenolnih in aromatičnih spojin v slovenskem grozdju in vinu

  • BARBERA

Sorta, ki ni preveč bogata na skupnih polifenolih. Delež skupnih polifenolov je večji v kožicah kot pečkah.

  • MERLOT IN CABERNET SAUVIGNON:

Merlot, še bolj pa cabernet sauvignon, sta sorti grozdja z veliko potenciala za pridelavo različnih vin, odvisno od tehnologije, ki jo uporabimo. Sorti imata veliko skupnih polifenolov in skupnih antocianov. Primerni sta za staranje in barikiranje, saj imata veliko nizko in visokomolekularnih proanticianidinov, ki med zorenjem počasi polimerizirajo.

  • MODRA FRANKINJA:

Če primerjamo pečke in kožice modre frankinje, ima ta sorta v pečkah sorazmerno velik delež nizko in visokomolekularnih proantocianidinov.

Zato je modra frankinja sorta, ki potrebuje daljši čas maceracije oziroma lahko izbiramo čas maceracije glede na to, kakšno vino želimo pridelati.

  • MODRI PINOT:

Sorta z zelo nizko količino skupnih antocianov in posledično z zelo malo barve. Zadovoljivo barvo vina dobimo, kadar grozdje vsebuje vsaj 600 mg/kg prostih antocianov. Vsebnost skupnih antocianov v mladem vinu niha med 100 in 1300 mg/l.

  • REFOŠK:

Sorta s srednje visokimi vsebnostmi polifenolov. Ima nadpovprečno veliko skupnih antocianov. Vsebnosti visoko in nizkomolekularnih taninov so povprečne. Sorta je primerna za pridelavo mladega vina.

  • SAUVIGNON:

Aromatična sorta, katere glavne komponente arom so hlapni tioli in metoksipirazini. Hlapni tioli so žveplaste spojine, ki dajejo vonj po tropskem sadju, grenivki in črnem ribezu, metoksipirazini pa dajejo arome po zeleni papriki in špargljih. Za pridelavo aromatičnega sauvignona je potrebna ustrezna "reduktivna" tehnologija, s katero omejimo dostop kisika v mošt in vino. Hlapni tioli so namreč zelo občutljivi na oksidacijo.

  • ZELEN:

V vinih zelen letnika 2006 smo določili v povprečju 166 mg/l hidroksicimetnih kislin v vzorcih iz Konzorcija Zelen ter 158 mg/l HCK v vzorcih, pridelanih z mikrovinifikacijo v našem laboratoriju. Rezultati so nadpovprečno visoki, kar nakazuje, da zelen kot avtohtona slovenska sorta vsebuje nadpovprečne količine antioksidantov hidroksicimetnih kislin v primerjavi z ostalimi belimi vini.

  • ŽAMETOVKA:

Je sorta z malo skupnimi polifenoli. Njena značilnost je zelo velik delež skupnih polifenolov v kožicah. Visokomolekularni proantocianidini so pri žametovki zastopani v kožicah v največjem deležu izmed vseh spremljanih sort.

Vendar ima žametovka malo skupnih antocianov. Sorta ni bogata s polifenolnimi spojinami in zato kot vino ni primerna za staranje. Večina polifenolnih spojin je prisotnih v kožicah, kar je pomemben podatek za načrtovanje vinifikacije.