Izteka se tudi Mednarodno leto svetlobe 2015
Prikaz grozdja s sivo plesnijo v bližnjem infrardečem delu svetlobe
Spektralni podpis paradižnika
Kamera na terenu
Kmetijski inštitut Slovenije se je pridružil ozaveščanju javnosti o pomenu svetlobe in tehnologij, ki temeljijo na svetlobi. Svetloba je naš vsakdanji spremljevalec in morda se prav zaradi tega ne zavedamo njenega velikega pomena. Zato je generalna skupščina Združenih narodov na 68. seji, v decembru 2013, razglasila leto 2015 za leto svetlobe in tehnologij, ki temeljijo na njej. Osnovni namen te globalne iniciative je dvigovanje zavesti o pomenu svetlobe in na njej temelječih tehnologijah za sonaravni razvoj številnih področij kot so energija, okolje, kmetijstvo, zdravje in številnih drugih.
Pomen svetlobe v kmetijstvu
V kmetijstvu predstavlja svetloba osnovno gibalo pridelave, saj rastline z izkoriščanjem svetlobne energije s procesom fotosinteze tvorijo organske snovi ali poenostavljeno: hrano. Brez svetlobe ni hrane za živali in ljudi. Pri kmetijski pridelavi v zaprtih prostorih uporabljamo tehnologije, ki z umetno svetlobo spreminjajo naravne svetlobne razmere in s tem ustvarjajo bolj učinkovito pridelavo.
Daljinsko zaznavanje svetlobe
Lastnosti svetlobe uporabljamo tudi v različnih tehnologijah za analizo kemičnih lastnosti objektov in analizo procesov (fiziologija rastlin, spremembe habitatov ipd.). Vsak objekt ima namreč svoje optične lastnosti. Vsak predmet odbija, vpija in prepušča svetlobo na svojstven način, tako da lahko govorimo o njegovem svojstvenem spektralnem podpisu. To dejstvo izkorišča tehnologija daljinskega zaznavanja, znotraj katere je najbolj prepoznavno satelitsko slikanje, ki vsakodnevno beleži odboj sončeve svetlobe od objektov na zemeljski površini. Analizo odboja svetlobe z zemeljskega površja uporabljamo za številne namene. V kmetijstvu za napoved pridelka, oceno rastnih razmer, navzočnosti rastlinskih bolezni in škodljivcev in podobno. Sicer pa so satelitski posnetki uporabni za inventarizacijo okolja in za spremljanje sprememb v okolju.
Svetlobno onesnaževanje
Običajno tudi ne pomislimo, da lahko z umetnimi viri svetlobe onesnažujemo okolje. Svetlobno onesnaževanje ima različne negativne vplive na živali kot tudi na ljudi. Čeprav je tudi v Sloveniji marsikje že oviran pogled v zvezdno nebo, se ne zavedamo privilegija, da nam je zvezdno nebo še vedno v večji meri vidno, saj v mnogih velemestih zaradi svetlobnega onesnaženja ni več mogoče opazovati zvezd.
Svetloba – predmet raziskav in strokovnega dela Kmetijskega inštituta Slovenije
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo neločljivo povezani s svetlobo. Kmetijske rastline so naš osnovni raziskovalni objekt in fotosinteza je osnovna gonilna sila rastlinske produkcije. Pri delu uporabljamo različne analitske tehnologije, ki temeljijo na svetlobi. Na inštitutu deluje laboratorij za slikovno spektroskopijo, ki temelji na dveh hiperspektralnih kamerah, imamo pa tudi več drugih analitičnih aparatov, ki izkoriščajo svetlobo za analizo kemičnih lastnosti (NIR spektrometer za kemično analizo krme, ki uporablja odboj bližnjega infrardečega dela svetlobe za določitev kemičnih lastnosti), aparat za merjenje fluorescence klorofila in drugo opremo. Pri svojem raziskovalnem delu uporabljamo tudi satelitske posnetke (npr. posnetke satelita WorldView 2) za analizo stanja kmetijskih rastlin (npr. identifikacijo žarišč rumenic vinske trte).
Več o letu svetlobe in pomenu svetlobe lahko preberete na:
http://www.light2015.org/Home.html in