Poljedelstvo

Nepoškodovane gosenice v koruznih ostankih po jesenskem mulčenju

Nepoškodovane gosenice v koruznih ostankih po jesenskem mulčenju

V strniščnih ostankih prezimijo gosenice

V strniščnih ostankih prezimijo gosenice

16. marec 2020

ZATIRANJE PLEVELOV V ŽITIH

Toplo vreme spodbuja rast in razvoj ozimnih žit in plevelov. Žita so sedaj v fazi razraščanja, zgodaj posejani ječmeni začenjajo kolenčiti. Kjer zatiranje plevelov ni bilo izvedeno v jesenskem času so najpogostejši žitni pleveli, kot je škrlatnordeča mrtva kopriva, jetičniki, njivska vijolica in podobni sedaj v stadiju razvoja listov, enoletne trave kot je srakoperec imajo nekaj listov ali so v stadiju razraščanja.

Za spomladansko zatiranje plevelov v žitih so registrirani številni pripravki z različnimi načini delovanja in različnim časom uporabe. Pri izbiri sredstva je treba upoštevati vodilne plevelne vrste v posevku in poglavitne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za dobro delovanje izbranih herbicidov. Potrebno je upoštevati razvojni stadij plevelov in žit kakor tudi temperature. V času škropljenja naj bodo dnevne temperature vsaj nad 5 0C, nočne pa nad 0 0C. Zatiranje plevelov bo učinkovitejše, če se izvede prej, ko so pleveli še manjši. Nekatere herbicide je mogoče uporabiti tudi kasneje v rastni dobi, za korekcijsko škropljenje v primerih, če se v posevkih pojavijo problematični pleveli kot je npr. smolenec ali pa trajni pleveli kot sta slak in osat.

Kjer razmere omogočajo je zgodnje-spomladansko obdobje tudi pravi čas za prečesavanje posevkov z mehanskimi česali. To pride še posebej v poštev v posevkih, kjer je bil herbicid uporabljen že v jeseni. Poleg vpliva na zmanjšano rast plevelov je raba mehanskih česal koristna zaradi odstranjevanja odmrlih delov rastlin, zračenja vrhnje plasti tal, zadelave mineralnih gnojil ipd. Učinkovitost česanja je boljša, če se izvaja dovolj zgodaj, ko so žita in pleveli še majhni in ob pogoju, da so tla dovolj suha. To je tudi edini možen način zatiranja plevelov pri ekološki pridelavi žit.

Več informacij o zatiranju plevelov v žitih s seznamom registriranih herbicidov lahko najdete na spletni strani za Integrirano varstvo rastlin (https://www.ivr.si/).

9. marec 2020

KORUZNA VEŠČA

Koruzna vešča je v zadnjih letih eden od najpomembnejših škodljivcev koruze pri nas. Poleg neposredne škode, ki jo povzročajo gosenice z vrtanjem rovov v stebla, storže in metlice, predstavljajo poškodbe tudi pomembno vstopno mesto za razne glive, predvsem fuzarioze. Te se naselijo na zrnju in povzročajo trohnenje ter ga lahko onesnažijo z nevarnimi mikotoksini.
Vse bolj tople zime in vroča poletja so zelo ugodna za razvoj vešče, zato je skrb za preprečevanje njenega širjenja zelo pomembna. Eden od najbolj učinkovitih ukrepov za zatiranje koruzne vešče je pravočasno odstranjevanje koruznih ostankov s polj. Največ gosenic se nahaja v spodnjem delu stebla, kjer prezimijo, zato je pomembno, da so tudi strnišča pravočasno in ustrezno obdelana. V nasprotnem primeru že aprila iz njih začnejo izletavati vešče, ki poleg koruze napadajo še celo vrsto drugih kmetijskih rastlin. Sedaj je torej še zadnji čas, da koruzne ostanke dobro zmulčite in zaorjete, s čimer boste uničili tudi gosenice oz. bube. Pomembno je, da so koruzni ostanki dovolj dobro zmleti, saj v večjih kosih ostanejo škodljivci nepoškodovani.


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije