Analiza in priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za ohranjanje grbinastih travnikov v Triglavskem narodnem parku.
Pogodba št.: 08-6-190/2019. Naročnik: TNP
Avtorji: Bergant J., Kastelic, P., Bertoncelj, I., Travnikar, T., Bedrač, M., Vrščaj, B.
Grbinasti travniki so geomorfološka posebnost, ki se pojavlja v alpskem in predalpskem svetu in so zelo razširjeni tudi na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Tla in mikroklimatske razmere, ter s tem rastni pogoji za vegetacijo, so na grbinastih travnikih precej raznoliki na majhni površinah, kar omogoča visoko botanično pestrost teh travnikov in posledično tudi visoko pestrost nekaterih živalskih skupin (metulji, kobilice). Ekstenzivna kmetijska raba (ročna košnja) je pogoj za obstoj grbinastih travnikov.
Program razvoja podeželja (PRP) za Republiko Slovenijo 2004-2006, v katerem je bil znotraj kmetijsko-okoljskih ukrepov razpisan ukrep »košnja grbinastih travnikov«, je leta 2004 pristopil k iskanju kompromisa med ohranjanjem grbinastih travnikov in kmetijsko rabo na teh območjih. Ta ukrep kmetovalcem namenja finančna sredstva za najmanj enkratno letno ročno košnjo in spravilo pokošene trave in se nepretrgoma izvaja že od leta 2004. Cilji obsega vključenih kmetijskih zemljišč v grbinaste travnike so bili precej ambiciozno zastavljeni in so se v PRP programskih obdobjih spreminjali. Vendar analiza stanja kaže, da je dejanska vključenost površin grbinastih travnikov v ukrep precej manjša in še vedno upada. Iz 22-odstotnega doseganja cilja v PRP 2007-2014 je trenutno doseganje cilja zgolj 9-odstotno.
Za nadaljnje izvajanje kmetijsko-okoljskega ukrepa »košnja grbinastih travnikov« bo potrebno v prostoru identificirati vse grbinaste travnike na območju TNP in posodobiti prostorsko bazo podatkov. Razgiban relief in težka dostopnost območja ter časovna zahtevnost klasičnega terenskega kartiranja grbinastih travnikov je narekovala preverjanje uporabnosti metod daljinskega zaznavanja.
Cilj te naloge je bil razviti in preizkusiti metodologijo za detekcijo grbinastih travnikov z uporabo prostorskega modeliranja geokodiranih podatkov, predvsem digitalni model višin visoke ločljivosti – LIDAR posnetke. Na testnem območju Zgornje Radovne in Krme smo preizkusili in primerjali uporabnost treh različnih kazalnikov za daljinsko zaznavanje grbinastih travnikov: reliefni koeficient, kazalnik Multi-Scale Topographic Position (MSTP) in kazalnik izdelan s postopki kombinacij reliefnih vizualizacij (RVT). Nato smo reliefni kazalnik klasificirali in generalizirali na 12 različnih načinov, MSTP in RVT kazalnika pa vsakega na tri načine. Skupno smo preizkusili 18 različnih metodoloških postopkov (modelov) za opredelitev območij grbinastih travnikov. Med 18-imi smo na ta način izbrali štiri postopke (vsi so del kazalca reliefni koeficient), ki dajejo najboljše rezultate na našem testnem območju. Hkrati imajo omenjeni štirje postopki tudi najmanjšo napako napovedi, ki se giblje med 23 in 28 %.
S primerjavo podatkov terensko kartiranih grbinastih travnikov (80,9 ha) na testnem območju in območjih v uradnih evidencah grbinastih travnikov Programa razvoja podeželja, smo ocenili prisotnost (obseg in lokacije) grbinastih travnikov na testnem območju. S terenskimi ogledi smo ugotovili, da je od 41.301 m2 grbinastih površin v uradnih evidencah 4.610 m2 (11,16 %) izravnanih, torej že degradiranih, ki ne opravičujejo več uvrstitve v zaščitena območja biotske pestrosti. Dodatno pa smo na testnem območju identificirali lokacije 1.465 m2 grbinastih površin (3,5%), ki v uradnih evidencah niso zabeležene kot grbinasti travniki, pa bi lahko oz. bi morale biti.