Intelligent energy Europe - Biogas Regions 2007 - 2010, 
6. okvirni program EU za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve

Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo glede večjega deleža oskrbe z domačo energijo in zmanjševanja obremenjevanja okolja. Posebej pomembno vlogo pa imajo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Država spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotovljenim odkupom električne energije proizvedene iz bioplina. 

Trenutno je proizvodnja električne energije in toplote iz bioplina najpomembnejša oblika uporabe bioplina, v prihodnosti pa se bodo možnosti uporabe razširile, ker bo obstajala možnost uporabe bioplina, kot dopolnilnega vira energije za napajanje omrežja zemeljskega plina. V projektu ugotavljamo potencial za izrabo bioplina v Sloveniji na kmetijah in komunalnih deponijah. Delamo na identifikaciji novih lokacij za postavitev novih bioplinskih enot z možnostjo kogeneracije. Proučujemo optimalne kombinacije naprav glede velikosti in logistike. Analiziramo potencial surovin iz kmetijstva (substrati – rastlinska biomasa in živinska gnojila). 

Proizvodnja bioplina na bioplinski napravi Nemščak
 

Projektni partnerji:

· Rhonalpenergie-Environment (RAEE) - nosilec projekta	France
· WFG Schwabisch Hall - ekspertni partner	Germany
· Landesenergieverein Steiermark - ekspertni partner	Austria
· Ente Regional de la Energia de Castilla y Leon -  promocijski partner	Spain
· Malopolska Regional Energy Agency  - promocijski partner	Poland
· Centre Wallon de Recherches Agronomiques - promocijski partner	Belgium
· Regione Abruzzo - promocijski partner	Italy
· Agricultural Institute of Slovenia - promocijski partner	Slovenia
· Severn Wye Energy Agency - promocijski partner	UK
· FEDARENE (European Federation of Regional Energy and Enviorment Agencies) - diseminacijski partner	Belgium

Stanje na področju bioplina v Sloveniji

Slovenska energetska politika daje prednost uporabi obnovljivih energetskih virov v vseh strateških dokumentih. Strateški dokument “Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo”, ki ga je sprejel državni zbor (Slovenski parlament) februarja leta 1996, povzema vladno politiko v zvezi z obnovljivimi energetskimi viri: »Dolgoročno so obnovljivi energetski viri najpomembnejši viri primarne energije za Slovenijo in predstavljajo strateške rezerve«.
Cilji Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP) naj bi povečali obnovljive energetske vire v primarni energetski bilanci na 4,0 PJ v primerjavi z letom 2002, od tega naj bi bilo 0,4 PJ bioplina. Glavna gonilna sila pri razvoju naj bi črpala iz Kjotskega protokola. V pričakovanju težav, na katere bo Slovenija naletela pri zmanjševanju izpustov CO2 , ki predstavljajo kjotski cilj, smo uvedli davek na CO2. Davek plačujejo uporabniki fosilnih goriv, razen tistih v prometu (kjer je gorivo podvrženo visokim trošarinam). Shema masovnih oprostitev davka na CO2 za električno proizvodnjo, industrijo in javne storitve je na mestu.
Vlada je sprejela dekret (14. marca 2002) o ceni in premiji za nabavo elektrike od kvalificiranih proizvajalcev (ali elektrika od OVE). Novi dekret določa novo fiksno ceno in premijo (tarifa za dobavljanje električne energije v sistem) za elektriko, nabavljeno od kvalificiranih proizvajalcev (QP) elektrike iz obnovljivih energetskih virov (bioplinskih, majhnih hidrocentral, biomase, vetrnih, geotermalnih, solarnih, odpadnih in drugih OVE za elektrarne s kapaciteto do 10 MW). Enotne cene in enotne premije ne vključujejo DDV. Tarifna struktura daje prednost malim bioplinskim napravam za proizvodnjo bioplina. Obstajata dve ceni za bioplin: za tisti iz manjših naprav do 1 MW in za tisti iz večjih nad 1 MW. Enotna cena za bioplin je 12,1 EUR cent/kWh, enotna premija pa je 8,7 EUR cent/kWh. Potencial iz živalskih odpadkov na kmetijah znaša 1,1 PJ/leto za proizvodnjo elektrike. Ekonomski potencial do leta 2010 na komunalnih bioplinskih napravah in bioplinskih napravah na kmetijah je ocenjen na vrednost do 30 MW.

Proizvodnja bioplina v Sloveniji se je začela proti koncu 80-tih let 20. stoletja. Prvi dve bioplinski napravi sta bili za anaerobno digestijo na komunalnih napravah – čiščenje odpadnih voda in velika prašičja farma.
Izkoriščanje energije bioplina iz anaerobnih komunalnih odpadkov, gnojevke ali kmetijskih odpadkov in plina iz komunalnih bioplinskih naprav v Sloveniji že obstaja, vendar ima trenutno zanemarljiv vpliv na energetsko bilanco, medtem ko pomemben vpliv predstavlja zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Izkoriščanje bioplina iz osrednje naprave za čiščenje odpadnih voda (CWWT) je potrebno, zlasti s stališča zmanjšanja izpustov metana. Energija bioplina delno pokriva potrebe po energiji naprave za čiščenje odpadnih voda. Energijo, ki se sprošča, uporabljamo v napravi za ogrevanje fermentorjev (digestorjev) in delno pokriva potrebe po električni energiji. V Sloveniji obstaja osem inštaliranih centralnih naprav za čiščenje odpadnih voda (CWWT) za proizvodnjo bioplina, vendar samo štiri od njih uporabljajo bioplin za proizvodnjo toplote in elektrike (CHP). V ostalih pa bioplin zgori na baklah. Skupna inštalirana električna moč na komunalnem plinu znaša manj kot 1 MW.

Izkoriščanje plina iz komunalnih bioplinskih naprav poteka samo na treh odlagališčih odpadkov: v Ljubljani, Mariboru in Celju. Plin iz komunalnih bioplinskih naprav uporabljajo za proizvodnjo elektrike v plinskih CHP sistemih. Zmogljivost vseh inštaliranih naprav je 3,5 MW. Proizvodnja bioplina iz komunalnih odpadkov in kmetijskih posestev je znašala okrog 240 TJ leta 2003 (221 TJ plina iz komunalnih bioplinskih naprav in 19 TJ bioplina). V živilski industriji bioplinske naprave še ne obstajajo.

Kmetijstvo predstavlja glavni potencial bioplinske proizvodnje v Sloveniji. Proizvodnja bioplina v kmetijskem sektorju trenutno poteka na petih bioplinskih napravah (dve velike bioplinske naprave so v lasti delniške družbe, tri manjše pa na družinskih kmetijah). V pripravi ali gradnji pa je še nekaj bioplinskih naprav na družinskih kmetijah ter ena v delniški družbi. Proizvedeni bioplin se uporablja na kogeneracijskih enotah, ki proizvajajo električno in toplotno energijo (dieselski motorji predelani na pogon z bioplinom). Skupna moč na omenjenih petih bioplinskih napravah znaša 9,4 MW oziroma 4,4 MW električne energije in 5 MW toplotne energije. 

Majhno število bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah lahko pojasnimo z naslednjimi razlogi:

· Nezainteresiranost za investicije v bioplinske naprave v preteklosti, t.j. v času cenejše energije iz fosilnih goriv
· Mnoge majhne družinske kmetije v preteklosti niso imele možnosti investiranja v nove tehnologije zaradi pomanjkanja denarja
· Pomanjkanje subvencij v preteklosti za bioplinske naprave na družinskih kmetijah
· Pomanjkanje ponudbe opreme in prenosa znanja v zvezi z bioplinskimi tehnologijami v preteklosti
· Pomanjkanje zavedanja in informacij s strani kmetov, lokalnih oblasti in agroživilskih akterjev
· V primeru, da kmetija dobi subvencijo za postavitev bioplinske naprave ne more prodajati elektrike po polni ceni za »zeleno elektriko«, zato kmetije niso zainteresirane za subvencije 



State of the art biogas in Slovenia

Biogas production started in Slovenia at the end of 1980th. First two biogas plants were for the anaerobic digestion on municipal plants – central wastewater treatment and big pig farm.

Energy utilization of biogas from the anaerobic digestion sewage, manure or agricultural wastes and landfill gas is present in Slovenia, but it has at this moment a negligible impact on energy balance, while the important impact is the reduction of emission of greenhouse gases.

Use of biogas from central wastewater treatment (CWWT) is necessary, especially from the aspect of reducing methane emission. Energy of biogas covers partly the energy need of the wastewater treatment. The energy produced is used in the plant for heating the fermentors (digesters) and partly covers the electricity needs. In Slovenia exist eight central wastewater treatments (CWWT) installed systems for biogas production, but only four of them use biogas for production of heat and electricity (CHP). In others, the biogas is burned on torches. Total installed electricity power on sewage gas is less than 1 MW.

Biogas production is available on three farms. The total power capacity of installed gas motors on mentioned farms is 0,577 MW. The utilization of landfill gas has been in only three waste dumps: Ljubljana, Maribor and Celje. The landfill gas is used for electricity production in gas CHP systems. The power capacity of all installed plants is 3,5 MW. The production of biogas from sewage and agriculture farms was about 240 TJ in 2003 (221 TJ of landfill gas and 19 TJ of biogas). There are not still existing biogas plants in food industry.

Now in Slovenia there are in construction three biogas plants on farms. Small number of biogas plants on Slovenian farms can be explained by several reasons: 

·  Non interest in investment on biogas plants in past in time of cheaper energy from fossil fuels
·  Many small size familiar farms were in past without possibilities in investment in new technologies due to lack of money
·  Lack of state subventions in past for biogas plants on familiar farms 
·  Lack of equipment supplies and know how on the Slovenian territory in biogas technologies
·  Lack of awareness and information on the part of farmers, local authorities, agribusiness players

However farming represents the main biogas production potential in Slovenia. 

The Slovenian energy policy gives priority to the use of renewable energy resources in all strategic documents. The strategic document “Resolution on the Strategy of Energy Use and Supply of Slovenia” adopted by the National Assembly (Slovenian Parliament) in February 1996, summarized the government policy for renewable energy sources as follows: »In the long run, renewable energy sources are the most important sources of primary energy for Slovenia, and are national strategic reserves.
 
The targets (goals) of the Resolution on the National Energy Program (ReNEP) are to increase the renewable energy sources in the primary energy balance to 4,0 PJ in comparison to the year 2002 of them 0,4 PJ biogas. A major driving force for renewable development may come from the Kyoto process. In expectation of the difficulties that Slovenia will encounter in reducing CO2 emissions to the Kyoto target, a CO2 tax has been introduced. The tax is paid by all users of fossil fuels, except transport (where fuel is subject to high excise tax). A scheme of massive exemptions from the CO2 tax is in place for electricity production, industry and public services. 

The government adopted a decree (on 14 March 2002) on the price and premium for the purchased electricity from the qualified producers (or electricity from RES). The new decree defines a new fixed price and premium (feed-in tariff) for the purchased electricity from qualified producers (QP) of electricity from renewable energy resources (biogas, small hydro, biomass, wind, geothermal, solar, waste and all other RES for power plants with capacities up to 10 MW) . Uniform prices and uniform premiums do not include VAT. The tariff structure favoring small biogas plants for production biogas. There are two prices for biogas: from small plants up to 1 MW and from bigger plants over 1 MW. Uniform price for biogas is 12,1 EUR cent/kWh and uniform premium is 8,7 EUR cent/kWh. Potential from animal wastes on farms is 1,1 PJ/year for production of electricity. Economical potential up to year 2010 on municipal biogas plants and farm biogas plants is estimated on up to 30 MW. 

E-Newsletter