Posevek prosa Sonček v Jabljah
Zrnje dozoreva neenakomerno glede na položaj v latu
Zrnje navadnega prosa Sonček
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leto 2023 razglasila za mednarodno leto prosa. Proso je starodavno žito in je del tradicije številnih kultur Azije, podsaharske Afrike in tudi Evrope.
Kot odziv na podnebne spremembe se ponovno uveljavljajo kmetijske rastline, ki so manj občutljive na višje temperature. Med njimi je proso, ki dobro uspeva v zahtevnejših rastnih pogojih.
Slovenska avtohtona sorta prosa Sonček
V Sloveniji smo lahko ponosni na avtohtono sorto navadnega prosa, poimenovano Sonček. Izvorni material slovenske sorte prosa Sonček so populacije prosa, ki so se v preteklosti pridelovale na širšem območju Gorenjske. Populacije s širšo genetsko strukturo so običajno bolj prilagojene na manj ugodne rastne razmere (hladnejše, vlažne razmere, izredne suše, manj intenzivno gnojenje ...) in so odpornejše proti boleznim in škodljivcem. V izvornem posevku populacije gorenjskega prosa je bila na takratnem Centru za razvoj kmetijstva in podeželja Jable (ki se je kasneje pripojil h Kmetijskemu inštitutu Slovenije) narejena pozitivna odbira vizualno najlepših (zdravih, krepkih, nepoškodovanih) srednje zgodnjih rastlin, po žetvi pa so bila odbrana najdebelejša semena. To seme je bilo zasnova za sorto Sonček.
V postopku vpisa v sortno listo, ki se je začel v letu 2003, je bilo ugotovljeno, da je sorta avtohtona, se razlikuje od drugih sort in ima primerno vrednost za pridelavo in uporabo. Odločba o vpisu ohranjevalne sorte prosa Sonček v sortno listo Republike Slovenije je bila izdana 29. 8. 2005. Vzdrževalec sorte je bil takratni Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, z odločbo od 4. 2. 2013 dalje pa je Kmetijski inštitut Slovenije.
Lastnosti navadnega prosa sorte Sonček
Rastlina je srednje visoka (v povprečnih razmerah okoli 80 cm), svetlejše zelene barve, lat je dolg in upognjen. Zrnje je svetlorjavo do rumenorjavo, srednje debeline. Zrnje dozoreva neenakomerno glede na položaj v latu.
Sorta Sonček je tolerantna na sušo, odporna proti poleganju in boleznim. Pridelek suhega zrnja je do 3.500 kg/ha.
Pridelava in uporaba
Proso Sonček lahko pridelujemo kot glavni posevek ali kot strniščni posevek. Kot glavni posevek ga sejemo, ko ni več nevarnosti pozebe (v maju). Bolj ekonomična je pridelava prosa kot strniščni (naknadni) posevek, ki ga sejemo čim prej po spravilu glavnega posevka (po inkarnatki, ječmenu, pšenici ...), do 15. julija, kasnejše setve dajo precej nižji pridelek. Rastna doba prosa je okoli 100 dni. Žanjemo ga, ko je večji del klasa svetlo rjav, od konca avgusta do sredine oktobra, odvisno od termina setve in pogojev med rastno dobo. Običajno je potrebno po žetvi proso posušiti.
Zrnje uporabljamo za prehrano (kaša, moka), raznolikih receptov je veliko, od tradicionalnih do sodobnih. Zrnje se lahko uporablja tudi za krmo domačih živali (predvsem perutnine), prežvekovalce lahko krmimo tudi s celimi zelenimi rastlinami.