Nove znanstvene objave o genskih virih ajde
Raziskovalne aktivnosti na projektu ECOBREED se počasi zaključujejo. Znotraj delovnega sklopa, posvečenega raziskavam na ajdi, smo v zadnji petih letih izredno napredovali v našem poznavanju karakterizacije in funkcionalnosti posameznih lastnosti genskih virov ajde, ki vključuje dednino iz celega sveta.
Rezultate naših raziskav smo nedavno objavili v dveh izvirnih znanstvenih člankih v visokokakovostnih revijah ter v znanstvenih monografiji.
V knjigi ECOBREED: Diversity of buckwheat genetic resources (Fagopyrum spp.) smo s pomočjo izbranih deskriptorjev in slikovnim gradivom za Fagopyrum sp. (IPGRI, UPOV) prvič okarakterizirali in opisali kar 239 genskih virov ajde, ki so bili vključeni v kolekcijo ECOBREED. Knjiga je namenjena širokemu krogu zainteresiranih bralcev, od kmetov in študentov, do žlahtniteljev ter raziskovalcev, ki se lahko na ta način seznanijo z zbrano dednino ajde, shranjeno za bodoče rodove v Evropskih genskih bankah. Materiali, vključeni v publikacijo, so bili nato podlaga za naše nadaljnje delo.
V znanstvenem članku v reviji Plants smo genske vire med seboj primerjali s parametri fenotipske in genetske raznolikosti, predstavili njihovo genetsko strukturo ter sorodstvene povezave, oblikovali jedrni zbirki obeh vrst in identificirali lastnostno vezane markerje. To je prva tako obsežna hkratna morfološka in molekularna karakterizacija ter primerjava dednine ajde iz skoraj celega sveta.
Skupaj s kolegi iz Kitajske ter drugimi slovenskimi in evropskimi znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskavami genoma, transkriptoma in metaboloma ajde, smo v eni najboljših svetovnih revij o molekularni biologiji rastlin Molecular Plant objavili študijo, v kateri smo s primerjalno in populacijsko genomiko razkrili ključne dejavnike za sintezo nekaterih metabolitov in plodnost navadne ajde. S pomočjo populacijske in evolucijske genomike smo razkrili pomembne genetske razlike med kitajskimi in nekitajskimi sortami, ki so povezane s prilagajanjem na okolje in razvojem cvetov. Tako lahko sedaj bolje pojasnimo genetsko podlago nastajanja novih sort, ekološke prilagoditve, plodnost in edinstveni okus navadne ajde, hkrati pa za to gospodarsko pomembno kulturo zagotavljamo nove vire za žlahtnjenje, ki bo podprto tudi z genomskimi podatki.