Slovenska čebelarska akademija na sejmu ApiSlovenija v Celju
Meščanski čebelnjak (Idrija, l. 1925)
Pri Komatarju (Vrh pri Šentjerneju, 19. st.)
Pri Fridrgovih (Velike Loče v Brkinih, 19. st.)
Pri Mihovcih (Podgrič pri Vipavi, 19. st.)
Slovenska čebelarska akademija (SČA), ki deluje v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije, prenaša in razširja bogato slovensko znanje o čebelarjenju predvsem v mednarodno okolje. SČA organizira neformalna izobraževanja, promovira slovenske izobraževalne ustanove na področju čebelarstva in se vključuje v različne domače ter mednarodne povezave.
Letošnjo sejemsko predstavitev, ki je potekala v soboto, 16. in nedeljo, 17. marca 2024 na sejemu ApiSlovenija v Celju, je SČA obogatila z razstavo štirih ročno izdelanih maket čebelnjakov (v enotnem merilu 1:25), ki prikazujejo tipologijo slovenskega čebelnjaka. Ti so namreč del slovenske kulturne krajine in bogate dediščine ljudskega stavbarstva, čebelarjenja in edinstvene ljudske umetnosti - poslikave panjskih končnic. Čebelnjaki so delo arhitekta Damjana Popelarja (https://www.galerijakozolec.si/), ki jih je rekonstruiral na osnovi arhivskih terenskih fotografij Slovenskega etnografskega muzeja iz srede 20. stoletja in Registra starih čebelnjakov, ki ga od leta 2014 vodi Čebelarska zveza Slovenije.
Slovenska čebelarska akademija
Kmetijski inštitut Slovenije
---------------
Predstavitev čebelnjakov:
MEŠČANSKI ČEBELNJAK, Idrija, l. 1925
Čebelnjak je bil zgrajen leta 1925 po naročilu Pavla Lapajneta, sina premožnega trgovca s čipkami. Načrt zanj je bil izdelan na podlagi fotografije sodobnega čebelnjaka iz nemške knjige po vzorih secesije. Idrijski čebelnjak nima značilnosti slovenskega čebelnjaka, ki je pripadal domačiji in je bil namenjen izključno čebelarjenju. Meščanski čebelnjak je namreč sestavljen iz treh delov; srednji z velikimi panoramskimi okni je bil namenjen druženju, stranska dva panjem in čebelarjenju. Tudi izbira in obdelava materialov izkazujeta trend tistega časa ter statusni simbol lastnika.
PRI KOMATARJU, Vrh pri Šentjerneju, 19. st.
Model je rekonstruiran po arhivski fotografiji terenske ekipe SEM, posnete 1952. leta. Precej velik čebelnjak, po domače “čebnjak” s poslikanimi kranjiči (“kranjskimi pomalanimi paji”) razkriva dolgoletno 150-letno tradicijo čebelarjenja treh rodov Kovačevih. Velikost čebelnjaka priča, da medu niso pridelovali le zase, pač pa so ga z voskom vred prodajali lectarju in svečarju Murnu v Novo mesto. Vir: Teren 9- Šentjernej na Dolenjskem, 15. 8. - 13. 9. 1952, terensko delo ekipe SEM.
PRI FRIDRGOVIH, Velike Loče v Brkinih, 19. st.
Model je rekonstruiran po arhivski fotografiji terenske ekipe SEM, posnete 1955. leta in predstavlja svojstven čebelnjak s kranjiči ali po domače “žbevnik s krli”. V zbirko je uvrščen zaradi svoje posebnosti, saj s preprosto skeletno konstrukcijo iz delno otesanega, ponekod še okroglega lesa zapira oplet iz šibja. Slamnata streha še stopnjuje arhaičen videz objekta, ki je v svoji preprosti lepoti skladen v razmerjih kocke.
PRI MIHCOVIH, Podgrič pri Vipavi, 19. st.
Model je rekonstruiran po arhivski fotografiji terenske ekipe SEM, posnete 1958. leta in prikazuje značilen kraški čebelnjak s kamnitim obodom, krit z opečnimi korci in še dodatno zavarovanimi z obtežilnim kamenjem. Čebelnjak, po domače “čebenik”, stoji na robu parcele, potisnjen ob suh kamniti zid, ki nudi dodatno zaščito pred burjo s severa.