Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, podukrepa 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. (Program razvoja podeželja 2014-2020).
TRAJANJE PROJEKTA: 22. 10. 2019–21. 10. 2022
NOSILEC NA KIS: dr. Viktor Jejčič
VODILNI PARTNER: Geološki zavod Slovenije
PARTNERJI:
• GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
• Farme Ihan KPM d.o.o.
• Kmetijsko gospodarstvo Slemenjak
• Kmetijsko gospodarstvo Rančigaj
• Kmetijsko gospodarstvo Vrabec
• Kmetijsko gospodarstvo Zatler
OPIS PROJEKTA:
Glavni cilj projekta je pomagati kmetom pri zmanjševanju obremenitev na površinske in podzemne vode v neposredni kmetijski proizvodnji, bodisi da gre za živinorejsko proizvodnjo ali poljedelstvo, zelenjadarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo ali hmeljarstvo. Kmetijska gospodarstva bomo uvedli v sodobne prakse pridelave kmetijskih pridelkov, pri katerih kljub izrazito manjšemu vplivu na okolje količina in kakovost pridelka nista zmanjšana, kmetijskim gospodarstvom pa lahko pomenijo tudi vir
dodatnega dohodka v obliki prodaje viškov dušika. Bolj strokovno ravnanje z živinskimi gnojili ter njihova različna aplikacija se bo raziskovala na različnih pilotnih območjih. Izcejanje nitrata v tla in nenasičeno ter nasičeno cono vodonosnikov se bo študiralo z lizimetri. Zelo pomemben je tudi nadaljnji prenos znanja projekta, ki se ga bo izvajalo na več načinov in v katerega bodo vključeni vsi partnerji projekta.
V sklopu projekta sodelujemo strokovnjaki z različnih področij kmetijstva ter varstva voda, partnerska kmetijska gospodarstva ter svetovalna služba, ki povezuje in koordinira vse predhodno navedena področja dela. Projekt bo naslavljal dve pomembni skupini slovenskih kmetijskih gospodarstev:
• Živinorejske kmetije in farme, kjer nastajajo veliki viški dušika ter drugih hranil, ki za te kmetije v mnogih primerih predstavljajo velik izziv v smislu uravnotežene aplikacije gnojil na razpoložljivih kmetijskih površinah.
• Poljedelske, vrtnarske, sadjarske, vinogradniške in hmeljarske kmetije, ki so veliki porabniki gnojil. Zaradi vse večjega prehajanja teh kmetij na okolju prijaznejša organska gnojila se povečuje tudi povpraševanje po teh gnojilih, ki jih moramo pretežno uvažati kljub velikim viškom živinskih gnojil v Sloveniji. Zaradi tega je glavni namen projekta prikazati, kako je možno s pametnimi pristopi povezati obe zvrsti kmetijskih gospodarstev na način, da bodo imeli od tega oboji
čim večjo korist.
CILJI PROJEKTA
Cilj podukrepa »16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilaganja nanje ter skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam« je razvoj rešitev, namenjenih zmanjšanju negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje, izvajanju skupnih pristopov na področju kmetijstva ali gozdarstva za varstvo biotske raznovrstnosti, izvajanju okoljsko učinkovite kmetijske pridelave na vodovarstvenih in drugih varovanih območjih ali zmanjšanju ali blažitvi
oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu ali gozdarstvu, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov projekta.
V okviru tega je glavni cilj projekta EIP-Vode uvedba okolju oz. vodam prijaznejših kmetijskih praks za pridelavo kmetijskih pridelkov, tako na področju živinoreje kakor tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške ter hmeljarske kmetijske proizvodnje. V sklopu priprave Načrta upravljanja z vodami Republike Slovenije 2016 – 2021 je bilo ugotovljeno, da so tri vodna telesa podzemnih vod še vedno v slabem kemijskem stanju zaradi prekoračenih koncentracij nitratov ter pesticida atrazin. Načrt
upravljanja z vodami tudi ugotavlja, da so teh vodnih telesih pomembni izvori onesnaženja tudi iz kmetijske dejavnosti.
Na področju rabe pesticidov v kmetijstvu je bil narejen velik preboj v letu 2002, ko je bil prepovedan pesticid atrazin. Od takrat na vseh vodnih telesih opažamo jasen trend zniževanje koncentracij atrazina in njegovega razpadnega produkta desetil-atrazina.
Na področju hranil oziroma nitratov v podzemnih in površinskih vodah pa je situacija precej težja. Kljub pričetku izvajanja Nitratne direktive ter z njo povezanih ukrepov je trend zniževanja koncentracij nitratov zelo počasen, na mnogih območjih pa opazujemo celo trend povečevanja njihovih koncentracij. To stanje je posebej kritično na treh vodnih telesih, ki so kljub dosedanjim ukrepom še vedno v slabem kemijskem stanju zaradi nitratov: Murska, Dravska in Savinjska kotlina.
Zaradi predhodno navedenih dejstev je jasno, da bodo v kmetijski proizvodnji potrebne dodatne aktivnosti oziroma prakse, katerih cilj je zmanjšanje izpiranja hranil s kmetijskih površin ob nezmanjšani količini in kakovosti kmetijskih pridelkov.
V okviru projekta bomo v začetni fazi ovrednotili ter identificirali najbolj primerne tehnologije oziroma kmetijske prakse, ki jih bomo uvedli v prakso na demonstracijskih kmetijah. Te kmetije bodo služile za promocijo novih pristopov in metod tako drugim kmetijskim gospodarstvom kakor tudi kmetijski in okoljski stroki. Zanimanje za uvedbo novih praks na kmetijska bomo skušali povečati tudi s poudarki na pozitivnih ekonomskih učinkih uvajanja novih praks, npr. s prodajo peletiranih organskih
gnojil ali komposta.
Pomembne spremembe na osnovi rezultatov projekta torej lahko pričakujemo na več področjih:
živinoreja: dodatna obdelava živinskih gnojil oziroma njihova predelava v tržno zanimive proizvode, kot so organski peleti ali kompost,
poljedelska, vinogradniška, vrtnarska, zelenjadarska, ter hmeljarska kmetijska proizvodnja: uporaba novih domačih organskih gnojil, komposta ter peletov,
izboljšano kemijsko stanje podzemnih in površinskih vodnih teles zaradi zmanjševanja izpiranja hranil,
preseganje nevzdržnega stanja, ko na eni strani z viški dušika iz živinoreje poslabšujemo kakovost površinskih in podzemnih voda, na drugi strani pa uvažamo dušikova organska gnojila in pelete.
V sklopu projekta bo še poseben poudarek dan razširjanju rezultatov projekta, seveda v prvi vrsti izobraževanju nosilcev kmetijskih gospodarstev . Naš cilj je, da se z dobrimi kmetijskimi praksami v smislu varovanja voda seznani čim širša populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le z široko uporabo dobrih praks lahko dosegli cilje izboljšanja kakovosti voda, ki jih pred nas postavlja evropska Okvirna vodna direktiva ter iz nje izhajajoči slovenski Načrt upravljanja z vodami.
PRIČAKOVANI REZULTATI
• vzpostavitev demonstracijskega centra za dodatno obdelavo živinskih gnojil v Jabljah;
• vzpostavitev demonstracijskih poljedelskih kmetijskih površin za prikaz kmetijskih praks z zmanjšanim negativnim vplivom na vode v Miklavžu na Dravskem polju in Grm Novo mesto;
• vzpostavitev demonstracijskih vinogradniških kmetijskih površin za prikaz kmetijskih praks z zmanjšanim negativnim vplivom na vode v Pliskovici na Krasu;
• vzpostavitev demonstracijskih hmeljarskih kmetijskih površin za prikaz kmetijskih praks z zmanjšanim negativnim vplivom na vode na Gomilskem v Savinjski dolini;
• vzpostavitev demonstracijskih namakalnih kmetijskih površin za prikaz kmetijskih praks z zmanjšanim negativnim vplivom na vode v Klečah pri Ljubljani;
• izdelava prototipa segmenta pokrova lagune za gnojevko na prašičji farmi Klinja vas;
• izdelava spletnega priročnika Vodi prijazna živinoreja;
• izdelava spletnega priročnika Vodi prijazno poljedelstvo, vrtnarstvo, zelenjadarstvo in vinogradništvo;
• izdelava spletnega priročnika Vodi prijazno hmeljarstvo;
• izdelava spletnega priročnika Vodi prijazno namakanje kmetijskih površin;
• izdelava priročnika Vodi prijazno kmetijstvo v tiskani obliki;
• izdelava informativne spletne strani Vodi prijazno kmetijstvo;
• izdelava video vsebine o možnosti zmanjševanja emisije iz kmetijstva v površinske in podzemne vode;
• nova znanja za kmete o možnostih dodatne obdelave gnojil iz živinoreje, pridobljena na izobraževanju Vodi prijazna živinoreja;
• nova znanja za kmete o možnostih uporabe organskih gnojil ter briketov z manjšim okoljskim odtisom, pridobljena na izobraževanju Vodi prijazno poljedelstvo, vrtnarstvo, zelenjadarstvo in vinogradništvo;
• nova znanja za kmete o možnostih uporabe organskih gnojil ter briketov z manjšim okoljskim odtisom, pridobljena na izobraževanju Vodi prijazno hmeljarstvo;
• nova znanja za kmete o možnostih zmanjševanju negativnih vplivov na vode, pridobljena na izobraževanju Vodi prijazno namakanje kmetijskih površin;
• priprava strokovnih izhodišč in predlogov s področja zmanjševanja vplivov kmetijstva na vode za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo za okolje in prostor;
• predavanja na izobraževanjih za kmete ter na znanstvenih in strokovnih konferencah;
• znanstveni in strokovni članki s področja zmanjševanja vplivov na podzemne vode iz kmetijstva.
REZULTATI:
Poraba energije za separiranje in sušenje digestata in gnojevke - plakat (.pdf)
Tehnologija za peletirana organska gnojila - plakat Stroji za peletiranje (.pdf)
DOGODKI:
29. 9. 2022, ob 9. uri, na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Grajska cesta 1, Jablje: delavnica Dodatna obdelava živinskih gnojil