Naslov projekta v angleščini
Development of sustainable method for potato haulm desiccation
Šifra projekta: V4-2408 Trajanje projekta: 1. 9. 2024 do 31. 8. 2027 (3 leta)
Financiranje projekta:
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru izvajanja Ciljnega raziskovalnega programa » Zagotovimo si hrano za jutri« v letu 2024
Projektna skupina: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS); Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL-BF)
Nosilec projekta: dr. Robert Leskovšek
Informacije: dr. Robert Leskovšek (Robert.leskovsek@kis.si)
Ozadje in problematika:
Kmetijski pridelovalni sistemi v Evropi so močno odvisni od uporabe sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, njihovi negativni učinki na okolje pa so poglavitni razlog za iskanje novih, okolju bolj prijaznih načinov upravljanja tako nadzemne vegetacije, kakor tudi bolezni in škodljivcev. Slovenija se je v okviru obvladovanja rastlinskih bolezni in škodljivcev v skladu z evropsko direktivo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (2009/128/ES) že leta 2009 zavezala, da bo skrbela za racionalno rabo in zmanjševanje tveganj in vplivov rabe FFS na zdravje ljudi in okolje (površinske in podtalne vodne vire, zemljo, zrak, neciljne organizme).
Slovenska pridelava krompirja se, poleg drugih izzivov pri varstvu krompirja pred boleznimi in škodljivci, sooča še s problematiko uničevanja krompirjeve cime. Še posebej to velja za semensko pridelavo, saj so za visoke vzgojne stopnje predosnovnega semena dovoljene zelo nizke stopnje okužbe (0,01 % ali celo manj). Z letom 2020 v EU aktivni snovi dikvat (sredstvo Reglone 200 SL, Dessicash) namreč ni bila podaljšana registracija, je pa bilo do leta 2023 v Sloveniji še podeljeno izjemno dovoljenje za njegovo uporabo. S prepovedjo njegove uporabe tako slovenski pridelovalci krompirja nimajo ustrezne možnosti kemičnega uničenja krompirjeve cime, saj praktično preizkušanje alternativnih metod doslej ni dalo zadovoljivih rezultatov. V Sloveniji trenutno ne izvajamo raziskav, ki bi se osredotočale na razvoj metod in strategij, ki bi vključevale tako kemične, kakor tudi nekemične metode uničevanja krompirjeve cime, zato je to problematiko in vpliv različnih parametrov pridelka in kakovosti krompirja potrebno nasloviti celovito. Pri tem je potrebno poudariti, da se zahteve pridelave semenskega krompirja razlikujejo od zahtev pridelave jedilnega krompirja. Dodatno obstaja precejšnje tveganje za prenos bolezni (gliv, bakterij in virusov), zato nujno potrebujemo ustrezne raziskave, ki vključujejo nove aktivne snovi, ki se uporabljajo v tujini in novejše nekemične metode, ki so prilagojene slovenskim agroklimatskim razmeram. V našem raziskovalnem projektu bomo zato pripravili izbor relevantnih metod in strategij, ki jih bomo ovrednotili glede na njihovo učinkovitost in vpliva na okolje s ciljem razvoja trajnostnih načinov uničenja krompirjeve cime.
Cilji projekta:
Osrednji cilj projekta je razviti tehnološke rešitve, ki bodo zagotovile učinkovito, ekonomsko vzdržno in trajnostno uničenje krompirjeve cime. Pričakujemo, da bo projekt ponudil strokovno podlago za optimalne odločitve o trajnostnih praksah uničenja krompirjeve cime, ki bodo vplivali na izboljšano upravljanje bolezni ter povečali kakovost gomoljev. Dolgoročni cilj projekta je tudi izboljšano gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, saj bomo z razvojem in uvajanjem nekemičnih metod uničevanja krompirjeve cime zmanjšali porabo herbicidov in prispevali k zagotavljanju ostalih ekosistemskih storitev.