Vinogradništvo

 

Vinogradništvo je v Sloveniji pomembna kmetijska panoga, ki vpliva na naš narod, tradicijo in kulturni razvoj. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije skrbimo za napredek v panogi z izvajanjem znanstvenih projektov in izvajanjem strokovnih nalog. Strokovne naloge, ki jih financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, služijo tudi kot podlaga za pripravo ukrepov in predpisov na področju vinogradništva. Strokovne naloge, ki jih izvajamo na področju vinogradništva so:

  • Selekcija novih klonov vinske trte
  • Posebno preizkušanje sort vinske trte
  • Ohranjanje genskih virov vinske trte (genska banka)

Selekcija novih klonov vinske trte

Selekcija novih klonov sort in posebno preizkušanje sort vinske trte sta v skladu z 122., 124. in 181. členom Zakona o kmetijstvu (UL RS št. 45/08, 57/12, 90/12 –ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) opredeljeni kot nalogi javne službe na področju strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin.

Selekcija in posebno preizkušanje vinske trte sta obsežni in večletni kontinuirani nalogi, ki ju izvajamo skupaj Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZ NG) in Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZ Maribor), Biotehniška fakulteta (BF) in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Namen selekcije je pri posamezni sorti vinske trte izboljšati njene lastnosti. Pri nas se selekcija vinske trte izvaja na gospodarsko pomembnih in domačih sortah, ki so za slovenskega vinogradnika še posebej pomembne, saj klonov teh sort ni mogoče dobiti drugje. Cilj selekcijskega dela pri vinski trti pa je pridobitev potrjenih matičnih rastlin, za zagotavljanje cepilnega materiala ustrezne genetske in zdravstvene kakovosti, ki je namenjen pridelavi kakovostnih trtnih cepljenk v domačih trsnicah. Selekcija se izvaja v vseh treh vinorodnih deželah Slovenije za tiste sorte, ki so v posameznih deželah pomembnejše. Pri vinski trti poznamo dve  selekciji, katerih rezultat je sadilni material različne kategorije (standard in certificiran). To sta:

  • osnovna ali pozitivna množična selekcija,
  • klonska selekcija.

Z osnovno (pozitivno množično) selekcijo pridobivamo potrjene matične trse za pridelavo standardnega cepilnega materiala, hkrati pa odkrivamo nadpovprečne (elitne) matične trse, ki jih vključujemo v nadaljevalno - klonsko selekcijo. Klonska selekcija predstavlja dodatno genetsko in zdravstveno preverjanje odbranih elitnih trsov najmanj dveh generacij vegetativno razmnoženih potomcev, vključno s kemijsko analizo in organoleptično oceno vina mikrovinifikacij. Pri pozitivni množični selekciji vinske trte se glede na videne značilnosti odbira  posamezne trte, ki so najprimernejše za nadaljnje razmnoževanje in za ohranjanje njihovih dobrih lastnosti. Metodo, ki jo uporabljamo, je leta 1957 začel uvajati Stanko Matekovič. Poleg te se je v preteklosti uporabljalo tudi postopek s kvadratno mrežo in kontrolnimi prozornimi mrežami, ter metodo terenske analize. Prva se ni prijela zaradi slabše preglednosti, druga pa zaradi obsega dela. Klonska selekcija je nadgradnja pozitivne množične selekcije in je večja stopnja genetske in zdravstvene selekcije, ki se opravljata sočasno in z vsemi razpoložljivimi, sodobnimi in mednarodno priporočenimi metodami. Končni cilj klonske selekcije je pridobitev klonov. Kot klon sorte lahko definiramo populacijo trt, kjer so vsi potomci vegetativno razmnoženi iz ene matične rastline. Z odbiro klonov zagotavljamo ustrezen in kakovosten bazni razmnoževalni materiala vinske trte, ki se uporablja za postavitev matičnih vinogradov, ki služijo za rez certificiranih cepičev.

Rezultat dolgoletne selekcije v Sloveniji je lasten material za vegetativno razmnoževanje vinske trte. Na izbiro je 39 potrjenih slovenskih klonov šestnajstih sort žlahtne vinske trte. V Selekcijsko trsničarskih središčih letno pridelajo okrog 20.000 baznih trtnih cepljenk slovenskih klonov. S slovenskimi kloni je posajenih približno 15 ha matičnih vinogradov in letna pridelava uradno potrjenih cepičev slovenskih klonov v obdobju med 2013 in 2015 je od 2,2 do 2,8 milijona. Povprečno letno število certificiranih trtnih cepljenk slovenskih klonov v obdobju od 2013 do 2016 znaša 1,1 milijona. V letu 2016 je v naših trsnicah bilo pridelanih 1.4 milijona certificiranih trtnih cepljenk slovenskih klonov, kar je 22 % vseh uradno potrjenih cepljenk.

Prenos datotek


Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kmetijski inštitut Slovenije