Projekt Z7-9416 Imunokastracija kot metoda deprivacije androgenov in njeni učinki na fiziološki odziv v zgodnji in pozni fazi spolnega razvoja prašičev (podoktorski raziskovalni projekt)

Zaradi vprašanj povezanih z dobrobitjo živali, se prašičereja se v Evropski uniji (EU) sooča z izzivom ukinitve kirurške kastracije pujskov brez uporabe protibolečinske terapije v letu 2018. Trenutno sta najbolj obetavni alternativi reja merjascev, ki je že mnoga leta standardna praksa v nekaterih evropskih državah in reja prašičev vakciniranih proti gonadotropin-sproščujočemu hormonu (GnRH). Pri slednji gre za relativno nov pristop, saj je ta metoda deprivacije androgenov, imenovana tudi imunokastracija, v EU na voljo šele od leta 2009. Imunokastracija se zdi zelo zanimiva za razmere, ki zahtevajo rejo prašičev do višje starosti in telesne teže. Kljub vsemu se imunokastracija redko uporablja pri prašičih, ki presegajo standardno klavno maso, zato je večina razpoložljivih študij o imunokastraciji izvedena s standardnim protokolom cepljenja, ki vodi do učinkovite imunizacije pred začetkom pubertete. Tako obstaja velika vrzel znanja na področju fiziološkega odziva in posledic za kakovost mesa pri kategoriji starejših prašičev, namenjenih visokokakovostnim mesnim izdelkom, lahko pa se uporablja tudi za merjasce, ki so ostali nekastrirani iz drugih razlogov.

Zato je poglavitni cilj predlaganega projekta pridobiti znanje o fizioloških učinkih deprivacije androgenov v zgodnji ali pozni stopnji spolnega razvoja (pri mladih in odraslih merjascih). Domneva se, da se fiziološki učinki androgene deprivacije razlikujejo, glede na to ali je izvedena v zgodnji ali pozni fazi spolnega razvoja, mehanizme, ki stojijo za tem pa bomo poskušali razložiti s predlaganim projektom. Preučevali bomo učinek na reprodukcijske organe, histološko in imuno-histokemijsko strukturo testikularnega tkiva, ekspresijo GnRH2 in njegovih receptorjev v modih, koncentracijo steroidnih in metabolnih hormonov ter telesno sestavo, s poudarkom na zamaščenosti. Prav tako bomo poskušali dobiti odgovor na vprašanje ali je potrebna tretja vakcinacija kadar je razmik med V2 in zakolom zelo dolg. Predvidevamo, da je GnRH2 (t.j. porast intratestikulatnega izražanja GnRH2) odgovoren za povrnitev reprodukcijske funkcije pri imunokastriranih merjascih, ki so jo opazili v nekaterih študijah. Različni uporabljeni protokoli vakcinacije, zlasti različen čas med učinkovito imunizacijo in zakolom, bodo prav tako podali odgovore glede časa potrebnega za razgradnjo in resorpcijo substanc vonja po merjascu in vplivi na nalaganjem maščobnega tkiva v različne depoje. Razen tega bomo iskali povezave med ključnimi spojinami vonja po merjascu, koncentracijami steroidnih hormonov, debelino hrbtne slanine, maščobno kislinsko sestavo ter oksidativno stabilnostjo maščob in mišičnine, saj predvidevamo, da so večkrat nasičene maščobne kisline v pozitivni povezavi z količino androstenona in da tudi kratkoverižne maščobne kisline lahko doprinesejo k intenzifikaciji spolnega vonja.

Delo poteka v okviru treh svežnjev (DS).

DS1: Ocena imunokastracije pri mladih merjascih in pri pitanju na višje teže

DS2: Ocena učinkovitosti imunokastracije pri spolno zrelih/odsluženih merjascih, ki so izločeni iz osemenjevalnih centrov

DS3: Diseminacija rezultatov