V4-1807 Ugotavljanje škod v čebelarstvu

PREDSTAVITEV PROJEKTA

VSEBINA IN CILJ PROJEKTA

V zadnjih letih se čebelarstvo v Sloveniji vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Z enakomerno poseljenostjo čebeljih družin po državi čebele obilno doprinašajo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Vloga čebel je poleg opraševanja v poljedelski in sadjarski dejavnosti z namenom zagotavljanja proizvodnje hrane izjemna še za vzdrževanje biotske raznolikosti. Iz leta v leto je zaradi vremenskih razmer čebelja paša lahko nestabilna in nezanesljiva, zato čebelarji lahko utrpijo izpad dohodka.

Cilj projekta je nabor izdelanih analiz in set priporočil za obravnavanje izpada dohodka, ki bodo v pomoč naročniku in deležnikom v čebelarstvu. Delo bo razdeljeno med oba partnerja, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS).

Projekt je trajal od 1. 11. 2018 do 30. 4. 2020. Ključne ugotovitve in priporočila so podane spodaj.

1. Predlog preračunavanja normalnih donosov

Določitev normalnih donosov je nujno potrebna in predpogoj za vzpostavitev sistema ocenjevanja škod v čebelarstvu. Ravno tako jo pričakujejo deležniki v zavarovalništvu, saj predstavlja osnovo za indeksna zavarovanja. Na sliki A (spodaj levo) so prikazani donosi po merilnem mestu za osem lokacij v letih 2011–2016. Kot v prikazu zgoraj, je tudi tu bistvo izračuna donosa na gostoto čebeljih družin, preračunano na kvantiteto vira medenja. Na podlagi prikazanih podatkov, je na sliki B (spodaj desno) pa je z rdečo barvo prikazana krivulja povprečnega odnosa med donosom in gostoto čebeljih družin v obdobju 2011–2016. Rdeče označen interval prikazuje ± 30 % oz. ± 20 % povprečja Predlog projektne skupine je, da se ugotovi podpovprečni donos v povezavi z nekim očitnim vzrokom (npr. zmrzal, suša), v kolikor izmerki padejo izven (pod) označenega intervala, izračunanega na podlagi donosov v prejšnjem šestletnem obdobju. V kolikor gre za normalno sezono, se meritve te sezone upoštevajo v naslednjem letu za izračun normalnosti, pri tem pa izpadejo najstarejše meritve. Tak izračun je v tem trenutku mogoče zagotoviti le za medenje akacije. Za nekatere ostale vire medenja je potrebna razširitev mreže ONS, katerega predlog podajamo spodaj.

(A) prikaz donosov akacije med leti 2011 – 2016 za osem različnih lokacij. Vsaka barva označuje svoje leto, oblika znaka pa lokacijo. Med gostoto čebeljih družin, izraženo v številu družin na 1.000 m3 lesne zaloge je nelinearni odnos, prikazan s padajočim krivuljami. (B) Povprečna krivulja odnosa med gostoto čebeljih družin in donosom med leti 2011–2016. Z dvema odtenkoma rdeče sta označeni polji, ki kažeta mejo 30 % in 20 % znižanja/zvišanja normalne proizvodnje v omenjem intervalu. Primer dveh hipotetičnih situacij je vrisan z zeleno barvo: Če izmerke pade znotraj intervala (zelena zvezdica), gre za izmerek z normalnim donosom. V kolikor izmerek pade izven oz. pod označen interval (zelen križec), gre za podpovprečni donos. Metoda je lahko v pomoč pri indeksnih zavarovanjih.

2. Razširitev ONS z stalnimi postajami

Deležniki v zavarovalništvu potrebujejo za ocenjevanje škode oceno normalnih donosov. Kot izhodišče je primerna mreža opazovalno-napovedovalne službe (ONS), vendar z določenimi dopolnitvami. Na podlagi pregleda celotne slike dosedanjih merilnih postaj po Sloveniji, smo ugotovili, da bi za namen spremljanja medenja na stalnih merilnih mestih potrebovali dodatnih 19 merilnih postaj. Ob predpostavki, da panj in družino zagotovi čebelar - opazovalec medenja, kot velja po obstoječem sistemu, smo izračunali tudi fiksni strošek razširitve mreže (25.840 €), ki vsebuje zgolj tehnično opremo. Razširitev ONS z novimi merilnimi postajamizahteva tudi sredstva za dodatnega opazovalca. Ocenjujemo, da bi z dodatno četrtino polne zaposlitve lahko obvladovali razširjeno mrežo. Trenutna ocena tega stroška znaša okoli 16.000 €.

3. Ugotavljanje namena premika čebeljih družin

Za participacijo pri škodni obravnavi škode zaradi neizvedenega premika čebeljih družin je nujen dokaz namena izvedbe takega premika. Čebelar običajno izvaja premik čebeljih družin zaradi prevoza na pašo ali zaradi prodaje družin/matic. Priporočamo, da se za verifikacijo neizvedenih premikov:

• upošteva aktivnost v preteklih sezonah - čebelar ima izkazane premike
• upošteva vnaprejšnja rezervacija stojišča - čebelar ima rezervirano eno ali več stojišč na prizadetem območju, rezerviranih preden se je zgodil izredni dogodek
• upošteva možnost premika na alternativno prosta stojišče - preko rezervacije
• upošteva pretekli promet s čebeljimi družinami oz. maticami.

Za prve tri namene bi bilo potrebno centralno vodenje evidenc rezervacij. Evidenca rezervacij je v trenutni implementaciji pašnih redov v domeni lokalnih čebelarskih društev in na plečih prostovoljcev.

4. Sinteza pridobljenih podatkov

Predlog projektne skupine je sinteza zgoraj omenjenih predlogov, s katerim bi dosegli zanimanje komercialnih ponudnikov zavarovanja ter vzpostavitev metodologije. Pri predlogu so potrebni podatki treh nivojev: 1) odstopanje donosov od preteklih, 2) v relevantnem časovnem intervalu so bile zabeležene neugodne vremenske razmere in 3) v primeru prevoznega čebelarja je bil ugotovljen namen premika čebeljih družin. V diagramu na sliki spodaj sta predstavljena prva dva stebra. Kriterij odstopanja donosov od povprečnega se določi arbitrarno, npr. več kot 30 % zmanjšanje glede na normalne pogoje oz. običajno pridelavo, pričakovane na podlagi preteklih izračunov. V naslednjem koraku se preveri sovpadanje zmanjšanja dohodka z neugodnimi vremenskimi razmerami. V kolikor je odgovor pozitiven, se postopek nadaljuje.

Diagram odločitve o nastopu škode na nekem območju. Zelena polja prikazujejo preračunavanje normalnih donosov na podlagi preteklih let. Preverja se, ali podpovprečni donosi na nekem območju ustrezajo postavljenim kriterijem izpada proizvodnje. V kolikor se to ugotovi, se preveri najprej prisotnost neugodnih vremenskih razmer na zadevnem območju (modra polja). V kolikor se ugotovi prekrivanje, se postopek nadaljuje.

5. Ocenjevanje maninih paš

Zgoraj podan predlog ocenjevanja normalnih donosov je primeren za nektarne paše, kot so npr. lipova, akacijeva, kostanjeva, ajdova in paša na oljni repici. V naši študiji se je pokazalo, da je ocenjevanje donosov in obremenitve s čebeljimi družinami za manine paše težje ovrednotiti, saj odnos med donosom in viri vključuje dodatno spremenljivko in sicer žuželke, ki so vir mane. Razvoj žuželk (povzročiteljev medenja) je zelo spremenljiv in močno odvisen od vrste dejavnikov v naravi. Zato je napoved lokacije, obsega in količine medenja težko napovedovati in bi bile potrebne stalne meritve v daljšem časovnem obdobju več let.

Pri spremljanju entomoloških povzročiteljev mane ključno vlogo opravlja ONS. Zaradi problematike vremenskih vplivov, podnebnih sprememb in sestave lesne biomase v slovenskih gozdovih predlagamo pilotno študijo spremljanja in beleženja pogostnosti pojavljanja ter številčnosti smrekovega kaparja, jelovih ušic in drugih pomembnih manotvornih žuželk na različnih lokacijah. Taka študija se lahko implementira kot daljši ciljni raziskovalni projekt.