V4-1807 Ugotavljanje škod v čebelarstvu

PREDSTAVITEV PROJEKTA

VSEBINA IN CILJ PROJEKTA

V zadnjih letih se čebelarstvo v Sloveniji vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost. Z enakomerno poseljenostjo čebeljih družin po državi čebele obilno doprinašajo k ohranjanju ravnovesja v naravi. Vloga čebel je poleg opraševanja v poljedelski in sadjarski dejavnosti z namenom zagotavljanja proizvodnje hrane izjemna še za vzdrževanje biotske raznolikosti. Iz leta v leto je zaradi vremenskih razmer čebelja paša lahko nestabilna in nezanesljiva, zato določeni čebelarji lahko utrpijo izpad dohodka.

S projektom bodo izdelane analize in priporočila, ki bodo v pomoč naročniku in čebelarjem. Pripravljeni bodo predlogi za definiranje škode in optimalnosti pašne sezone. Uporabljene bodo obstoječe mreže, zgrajene v preteklih in tekočih projektih, preko katerih bo mogoče pridobiti podatke. Pregledalo se bo obstoječe mreže opazovalnih postaj, ocene njihovih lokacij in podatke o donosih iz preteklih let. Na gozdne paše vplivajo neperiodični dejavniki, nasprotno pa so nektarne paše pomembno periodične in se pojavljajo v letnem ciklu. Njihov izpad je lažje določljiv, zato bo projekt vključeval statistične metode za računanje časovnih vrst.

Vsi predlogi ukrepov in izsledkov analiz bodo predstavljeni zainteresirani javnosti na posvetih in javnih predavanjih. Javna svetovalna služba v čebelarstvu bo preko mreže svojih svetovalcev specialistov in terenskih svetovalcev rezultate predajala zainteresiranim čebelarjem. 

Cilj projekta je nabor izdelanih analiz in set priporočil, ki bodo v pomoč naročniku in deležnikom v čebelarstvu. Delo bo razdeljeno med oba partnerja, Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) in Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS).

Projekt traja od 1. 11. 2018 do 30. 4. 2020

NAČRT DELA

DS 1. Definicija škode v čebelarstvu (ČZS, KIS)

Glede na pretekle izkušnje v čebelarstvu in na podlagi izkušenj iz sorodnih kmetijskih panog bomo pripravili nekaj predlogov za definicijo škode in prelomnic, ob katerih (po katerih) se čebelarska sezona na nekem območju loči od normalne sezone.

Člani projektne skupine bomo organizirali ločena srečanja s čebelarji, čebelarji prevozniki, ARSKTRP, Ministrstva za obrambo RS in predstavniki zavarovalnic. Naše definicije bodo na teh srečanjih predstavljene. Cilj teh sestankov je preverjanje, če so definicije uporabne in za kateri segment so uporabne. Definicije škode bomo preverili med čebelarji z anketnimi vprašanji in intervjuji. Z anketami bomo pokrili vse čebelarje - od profesionalnih, pol profesionalnih, do hobi čebelarjev.

DS 2. Poročilo o analizi obstoječih metodologij za ocenjevanje zgoraj definiranih škod v čebelarstvu (KIS, ČZS)

V DS 2 bomo uporabili obstoječe mreže, zgrajene v preteklih in tekočih projektih, preko katerih bomo pridobili podatke. Kontaktirali bomo ustrezne organe administracije držav EU in drugih ter jih prosili za pomoč. Ravno tako bomo kontaktirali cehovske organizacije in jih prosili za njihovo mnenje o naslavljanju škod v izbrani državi. Na zbranih metodologijah bomo izvedli SWOT analizo. Analize bomo predstavili zainteresirani javnosti.

DS 3. Načini zavarovanja škod v čebelarstvu (KIS, ČZS)

V DS 3 se bomo povezali s ključnimi deležniki v zavarovalništvu. Z njihovo pomočjo in ekspertizo bomo preučili obstoječe rešitve za druge kmetijske panoge in na podlagi rezultatov DS 2 in DS 1 oblikovali predloge naslednjih postopkov.

DS 4. Nabor ukrepov in priporočila (KIS, ČZS)

Podsklop 4.1.

Delo v DS 4 bomo začeli s pregledom obstoječe mreže opazovalnih postaj, oceno njihove lokacije ter zabeleženih donosov preteklih let. Točkovno bomo pregledali donose preko let in preučili možnost definicije normalnega donosa na neki lokaciji. Za določitev “normalnosti” bomo uporabili statistične metode.

Pri tem si bomo pomagali tudi z drugimi lokacijami izven sistema opazovalno-napovedovalne službe (ONS) in jih primerjali. Izdelali bomo priporočilo, ali je sistem ONS primeren za uporabo v definiciji naravne nesreče.

Nadalje bomo pregledali način evidentiranja izrabe paše (katastri), registracije čebeljih družin in premikov (SIRIS), ter izdelali priporočila uporabe le-teh v odškodninskih zahtevkih. Registrirali bomo pripombe na delovanje registrov in predlagali morebitne izboljšave.

Glede na rezultat analize mreže ONS in evidenčnega sistema bomo pripravili priporočila za metodologije ocenjevanja škode in izpada dohodka.

Podsklop 4.2.

Določeni faktorji, ki vplivajo na donose, niso periodični, zato se jih ne da predvideti. To velja zlasti za gozdne paše. Nasprotno, so najvažnejše nektarne paše, ki so periodične in se pojavljajo vsako leto. Izpad teh je lažje določiti, zato bomo v ta namen uporabili korelacijo med pašnim obdobjem na neki lokacij z neprimernim vremenom. V tem podsklopu bomo uporabili statistične metode za računanje časovnih vrst.

DS 5. Diseminacija rezultatov (ČZS, KIS)

Predloge ukrepov in izsledkov analiz bomo predstavili zainteresirani javnosti na posvetih in javnih predavanjih. Javna svetovalna služba v čebelarstvu bo preko mreže svojih svetovalcev specialistov in terenskih svetovalcev rezultate predajala zainteresiranim čebelarjem. Prav tako bodo rezultati projekta objavljeni v strokovni reviji Slovenski čebelar in na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije (www.czs.si), ki sta kanala, ki dosežeta največ čebelarjev.