Naslov projekta: Poreklo vina: geo-klimatski, mikrobiološki ali človeški konstrukt? Primer slovenskih modrih frankinj
Šifra/SICRIS: L4-50141
Obdobje: 1. 10. 2023 do 30. 9. 2026
Nosilec: dr. Katja Šuklje, Kmetijski inštitut Slovenije
Projektna skupina: Seznam raziskovalcev in tehničnega osebja
Sodelujoče organizacije: Univerza v Novi Gorici, Center za raziskave vina; Geološki Zavod Slovenije
Sofinancerja: ARIS in MKGP
Bibliografija projekta: SICRIS
Kratek opis projekta
Koncept terroirja lahko opišemo kot preplet geogenih in antropogenih dejavnikov, ki vplivajo na tipičnost in kakovost vina z določenega geografskega območja. Znanstveni pristop k terroirju in poreklu vina je kompleksen zaradi številnih spremenljivk, ki jih je mogoče kombinirati na različne načine. To zahteva sodelovanje večih raziskovalnih skupin s komplementarnimi strokovnimi znanji, kar ponuja predlagani projekt.
Cilji
Glavni cilj je razumeti in identificirati glavne dejavnike, ki prispevajo k razlikovanju vin iz posameznih regij glede na geoklimatske, mikrobiološke in človeške spremenljivke. Zato je bilo določenih več pod ciljev:
i) identifikacija ključnih spojin in senzoričnih deskriptorjev, ki so odgovorni za razlike med vini na subregionalni in regionalni ravni s senzoričnimi in kemičnimi analizami
ii) razumevanje odziva vinske trte na okoljske signale, ki imajo za posledico spremembe sestave grozdja kar posledično vodi v modificirano kemično in senzorično sestavo vina in vpliva na izražanje porekla vina
iii) določitev regionalnih razlik med mikrobnimi populacijami na grozdju, da se ugotovi, ali obstajajo posebne mikrobne skupnosti, povezane z vinogradi v različnih regijah, in oceni, ali obstaja merljiv (kemijski in senzorični) vpliv lokalne mikroflore na terroir vina.
Aktivnosti
Delovni sklop 1 – Definiranje raznolikosti slovenskih modrih frankinj iz različnih vinorodnih okolišev
Cilj: V DS1 bomo definirali kemijske in senzorične parametre vin sorte Modra frankinja in identificirali markerje značilne za štiri vinorodne okoliše (v.o.) za vina sorte Modra frankinja.
Metode: V DS1 bomo identificirali kemijske in senzorične markerje, ki prispevajo k raznolikosti slovenskih modrih frankinj iz posameznih v.o.. V ta namen bomo pridobili okoli 100 različnih komercialnih vin (60 slovenskih vin sorte Modra frankinja iz 4 v.o., 20 avstrijskih vin sorte Modra frankinja ter 20 vin drugih sort) katere bomo senzorično in kemijsko ovrednotili. Za senzorično analizo predvidevamo uporabo metode pivot profiliranja. V vinih bomo določili vsebnost estrov, terpenoidov, C6 spojin in tudi vsebnost nehlapnih spojin. Določili bomo povezave med rezultati senzorične in kemijske analize in v.o. pridelave. Med vinogradniki/vinarji bomo izvedli tudi anketo o vinogradniških/vinarskih opravilih, ki jih tradicionalno uporabljajo pri pridelavi vin sorte Modra frankinja.
Delovni sklop 2 – Razumevanje geo-klimatskih vplivov na geografsko poreklo vina (terroir)
Cilj: Razumeti odziv vinske trte na okoljske signale, ki se odražajo v spremenjeni sestavi grozdja, ki posledično vpliva na izražanje terroir-ja v vinih.
Metode: V 2 v.o. (Bela krajina in Dolenjska) bomo izbrali in podrobneje spremljanih 6 vinogradov (3 vinogradi v 2 v.o.). V vinogradih bomo namestili vremenske postaje s katerimi bomo merili T in RH, spremljali bomo pa tudi količino padavin, vodni potencial vinske trte, izračunali klasične vinogradniške indekse (Huglinov,Indeks hladnih noči…) iz mezoklimatskih podatkov pridobljenih v posameznem vinogradu, fenologijo, pridelek/trto… V izbranih vinogradih bomo določili tudi litogeokemično sestavo kamninske podlage, pedološko in geokemijsko sestava tal, naredili talne profile in določili globino tal. Za izbranih šest vinogradov bodo izdelane tudi geološke in geomorfološke karte.
V dveh sezonah bodo spremljali dozorevanje grozdja, izvedli mikrovinifikacije ter naredili kemične analize grozdja in vina. Vina iz mikrovinifikacij bomo tudi senzorično ocenili s pomočjo QDA metode in jih primerjali s komercialnimi vini pridelanih iz istih vinogradov.
Delovni sklop 3 – Identifikacija in vloga mikrobiološke biodiverzitete pri geografskem poreklu vina (terroir)
Cilj: Namen DS3 je določiti mikrobno populacijo grozdja sorte Modra frankinja in z izvajanjem empiričnih testov oceniti, če identificirane kvasovke prispevajo k ekspresiji terroirja v vinih.
Metode: Mikrobno skupnost grozdja sorte Modra frankinja bomo analizirali z izvedbo HTS (high throughput sequensing). Ker je največja omejitev teh tehnik nezmožnost obravnavanja funkcionalne karakterizacije mikrobne skupnosti in tudi raznolikost sevov ostaja skrita, bo v našo študijo vključen tudi pristop gojenja na petrijevih posodah s poudarkom na skupnosti kvasovk. Pristop gojenja nam bo omogočil razkriti raznolikost kvasovk grozdja in pridobiti izolate kvasovk, ki jih bomo v nadaljevanju uporabljali pri mikrofermentacijah grozdja sorte Modra frankinja, da bi testirali njihov prispevek k značilnosti vina pod nadzorovanimi pogoji.
Delovni sklop 4 – Diseminacija rezultatov
V četrtem delovnem sklopu (DS4) bo izvedena diseminacija rezultatov. Diseminacijo rezultatov načrtujejo na treh nivojih:
i) med sodelujočimi raziskovalnimi inštitucijami z rednimi sestanki, izmenjavo osebja in obiski sodelujočih RO ter skupnim repozitorijem za podatke zbrane v okvirju projekta ter skupno zbirko mikrobioloških izolatov, ki jih bo hranila UNG.
ii) med nacionalno in mednarodno raziskovalno skupnostjo v obliki znanstvenih in strokovnih člankov ter predstavitvah na simpozijih,
iii) s partnerjem in financerjem MKGP, z vinogradniki in vinarji, strokovno skupnostjo (KGZS) preko organiziranih delavnic, degustacij, tehničnih listov in materialom projekta, ki bo dostopen na spletni strani KISa ter na portalu, ki se razvija v okviru projekta V4-2263.
S projektom bomo prispevali tudi k razvoju novih kadrov (vključitev doktorskih študentov Diana Martina in Urban Česnik, UNG), pridobljeni rezultati pa bodo uporabljeni tudi v pedagoške namene.
Rezultati
Ključni rezultati (poročila) bodo objavljeni naknadno.