Domači - Projekt EIP: Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja

Publikacija Opisi sort jablan in hrušk

Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Vodja projekta: dr. Marko Dobrilovič

Partnerji projekta:

Kmetijski inštitut Slovenije
Zavod Jabolko
Podjetje 2Dom d.o.o.
Raziskovalna organizacija Rteh d.o.o., socialno podjetje
Kmetijska gospodarstva (KG) iz različnih regij:
Turistična kmetija pri Andrejevih, Narin pri Pivki (Primorsko-notranjska regija)
Turistična kmetija Široko, Tolminski Lom (Goriška regija)
Kmetija Zaplana nad Vrhniko (Osrednjeslovenska regija)
Kmetija Strgulec, Kostanjevica na Krki (Posavska regija)
Kmetija MakroBios Panonija, Lucova (Pomurska regija)
Kmetija Zakotnik, Dorfarje (Gorenjska regija)

Trajanje projekta: 11/2019 – 11/2022

Vrednost sofinanciranja: 249.735,97 EUR

Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Več informacij o EKSRP in PRP najdete na spodnjih povezavah:

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (http://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020/index_sl.htm)
Program razvoja podeželja RS (www.program-podezelja.si/)

OPIS PROJEKTA

Problem, ki ga projekt naslavlja:

Projekt ‘’Travniški sadovnjaki’’ se osredotoča na zmanjševanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva, z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom. Težava na strani kmetijskih gospodarstev je predvsem v pomanjkanju znanja glede obnove, izdelave in oskrbe ekstenzivnih sadovnjakov, ki bi zagotavljali ekološko pridelano sadje za predelavo in nadaljnjo prodajo, saj je zaznati vse večje povpraševanje po tako pridelanem sadju in izdelkih iz njega. Revitalizacija in širitev travniških sadovnjakov pomeni kmetom povečanje produktivnosti sicer pogosto zanemarjenih/zaraslih površin.

Cilj projekta:

razvoj in izdelava modela revitalizacije obstoječih in vključevanja novih travniških sadovnjakov v kulturno krajino – upoštevan tudi prostorski vidik (na podlagi izvedenega praktičnega preizkusa na izbranih KG – kmetijskih gospodarstvih),
uvajanje vzdržne kmetijske rabe v obliki travniških sadovnjakov s tehnologijami pridelave, ki podpirajo biotsko raznovrstnost (dvonamenska raba),
ohranjanje in povečanje biodiverzitete travniških sadovnjakov kot primera pomembne krajinske prvine,
oblikovanje ekološko bogatejšega prostora, ki omogoča vzdržno pridelavo sadja in njegovo predelavo,
preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin in s tem ohranjanje identitete slovenske kulturne krajine,
prenos znanja in prikaz primerov dobre prakse s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij,
ozaveščanje lokalnega prebivalstva in mladih, ki se izobražujejo s področij kmetijstva, okoljskega načrtovanja, biologije idr.

Namen projekta

Ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov, kar bo pripomoglo k vzdržnemu razvoju kmetijskega prostora, povečevanju biotske pestrosti ter ohranjanju tradicionalnih vzorcev kulturne krajine.

Pričakovani (glavni) rezultati projekta:

izvedene prostorske analize in pripravljeni načrti vzpostavitve/obnove travniških sadovnjakov na izbranih KG,
pripravljen in izveden praktični preizkus rešitev (zasaditev/obnov) na izbranih KG,
povečanje usposobljenosti KG, članov partnerstva in drugih KG (izveden program usposabljanja),
izveden prenos znanja v prakso, pridobljenega v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa (izvedene razna predavanja, delavnice, ekskurzije, idr. za strokovno in laično javnost),
predstavljeni rezultati projekta preko različnih komunikacijskih sredstev (internet, družbena omrežja, elektronska in navadna pošta, tiskani mediji, dogodki, idr.).

Rezultati projekta:

Eden od pomembnejših ciljev projekta EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom ''Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja", je tudi revitalizacija obstoječih in vključevanje novih travniških sadovnjakov v kulturno krajino. Izbira sorte, ki najbolj ustreza klimatskim in pedološkim danostim določenega Kmetijskega gospodarstva, je skupaj z njegovo tržno usmeritvijo pomembnega značaja. Najbolj zastopani sadni vrsti naših travniških sadovnjakov sta jablana in hruška. S tem namenom smo ob zaključku projekta ''Travniški sadovnjaki'' pripravili elektronsko publikacijo z naslovom Opisi sort jablan in hrušk. V njej so podani opisi in fotografije tistih avtohtonih in tradicionalnih sort jablan in hrušk, ki so bile v času trajanja projekta posajene na sodelujočih kmetijah. Predstavljenih je 18 jablanovih sort (baumannova reneta, bobovec, bojkovo jabolko, boskopski kosmač, carjevič, damasonski kosmač, dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, goriška sevka, harbertova reneta, jonatan, kanadka, krivopecelj, lepocvetka, majda, pisani kardinal, šampanjska reneta, štajerski mošancelj) ter 8 sort hrušk (boskova steklenka, junijska lepotica, klapovka, konferans, pastorjevka, tepka, viljamovka, vinska moštnica).

Poročilo o rezultatih projekta (.pdf)

SADJARSKI MUZEJ TEPKA - predstavitvena publikacija (.pdf)

PUBLIKACIJA: OPISI SORT JABLAN IN HRUŠK (.pdf)

ZLOŽENKA: JOŽEF LEŠNIK (.pdf)

Dogodki:

Projekt EIP: Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja

Kmetijski inštitut Slovenije