Vpliv tehnologije pridelave in skladiščenja na kakovost jagod in ameriških borovnic
Financer: Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski sklad za regionalni razvoj
Razpis: SPODBUJANJE RAZISKOVALCEV NA ZAČETKU KARIERE 2.0
Šifra projekta: Raziskovalci-2.0-KIS-529016
Nosilec projekta: dr. Nika Cvelbar Weber
Partner iz gospodarstva: Omega Air d.o.o., Cesta Dolomitskega odreda 10, Ljubljana
Programska skupina: Trajnostno kmetijstvo, Šifra: P4-0133
Trajanje projekta: 1.6.2017 - 31.5.2020
Jagodičje je zaradi zunanjih in notranjih lastnosti plodov zelo priljubljeno sadje. Poleg vsebnosti sladkorjev, organskih kislin oz. njunega razmerja, ki daje skladnost okusu, so v plodovih tudi hlapne (aromatične) spojine, ki se izločajo med zorenjem. Za pridelovalce je doseganje želene arome plodov bistvenega in odločilnega pomena. Jagoda ima v vseh tehnologijah pridelave (na prostem ali v zavarovanem prostoru, v tleh ali v substratu, v konvencionalni ali ekološki pridelavi) kratko obstojnost. Ukrepi, ki imajo na obstojnost plodov posamezne sadne vrste in sorte največji vpliv so gnojenje, namakanje, varstvo rastlin in hlajenje po obiranju. Glede na to, da sta dosledno gnojenje in hlajenje po obiranju nujna v vseh tehnologijah, se bomo osredotočili na dva tehnološka ukrepa, katerima se pridelovalci najpogosteje premalo posvečajo. Ameriška borovnica ima obstojnejše plodove kot jagoda. Obstojnost in okus sta odvisna od enakih dejavnikov kot pri jagodi, vendar v manjšem obsegu. Borovnica je kalcifobna rastlina, ki uspeva v kislih tleh in ne prenaša kalcija (Ca) v tleh ali substratu. Kalcij za krepitev plodov dodajamo preko listov. Gnojenje je predvsem zaradi drugačnega sprejemanja dušika posebno in temelji na kislih gnojilih. Obstojnost plodov ameriške borovnice je v primerjavi z jagodo izrazito daljša. V Sloveniji hlajenja po obiranju pri manjših pridelovalcih brez hladilniških kapacitet ni, pri večjih pridelovalcih pa je pogosto opuščeno ali izvedeno pomanjkljivo. Tehnoloških napotkov in kriterijev za hlajenje jagodičja nimamo in ocenjujemo, da so nujno potrebni.
Medtem ko okus v največji meri določa razmerje med sladkorji in organskimi kislinami, določa aromo kombinacija vsebnosti sladkorjev, organskih kislin in hlapnih spojin. Biosinteza hlapnih spojin je kompleksna in na njo vpliva mnogo dejavnikov od sorte, stopnje zrelosti, tehnologije in skladiščenja. Za potrebe projekta, bomo vpeljali SPME metodo v sklopu s plinsko kromatografijo (GC-MS) za merjenje vsebnosti hlapnih komponent.
Namen raziskave je pridelovalcem jagodičja posredovati podatke oz. kriterije, na osnovi katerih bodo dosegali boljši in stabilnejši pridelek, potrošnikom pa nuditi kakovostne plodove. Oblikovati želimo kriterije kratkotrajnega hlajenja neposredno po obiranju in vpliv na polično kakovost. Pri ameriški borovnici nas zanima dolgotrajno hlajenje z različnimi hladilnimi tehnikami in vpliv na kakovost plodov.
Cilj raziskave je na najpogosteje sajenih sortah jagode določiti termine aplikacije, optimalne količine in oblike dušika ter kalcija v plodovih in listih. Določiti želimo optimalno obliko hlajenja, ki plodovom ohranja okus in aromo. Takšen pristop nam bo omogočil celosten pregled od pridelave jagod in ameriških borovnic, do tega, da kupcu zagotovimo pridelke z visoko notranjo in zunanjo kakovostjo.