Tudi v letu 2025 smo v okviru Javne službe v poljedelstvu v sodelovanju s Strokovno skupino za poljedelstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pripravili Priporočeno sortno listo krompirja za leto 2025. Namen našega dela je pomagati pridelovalcem krompirja pri odločanju za nakup najprimernejše sorte krompirja, ki je kar najbolj prilagojena na naše rastne razmere in zahtevam potrošnikov. V letošnjo sortno listo sta na novo uvrščeni sorti Constance in Elland, ki sta v Sloveniji že več let uspešno v pridelavi.
Sortna lista je razdeljena po zgodnosti in vključuje 25 sort krompirja. Pri pripravi smo poleg razširjenosti upoštevali:
Pogoj za uvrstitev sort na priporočeno sortno listo je triletno peskušanje v sortnih preskusih Javne službe v poljedelstvu v Sloveniji, izjemoma, če sorta res izstopa po posameznih lastnostih, je dovolj dve leti preskušanja.
TABELA: Priporočene sorte krompirja v Sloveniji v letu 2025 (.pdf)
OPISI SORT KROMPIRJA iz Priporočene sortne liste 2025 (.pdf)
Odpornost proti krompirjevi plesni
Le najboljše sorte, ki so sprejemljive v vseh kriterijih, so uvrščene na priporočeno sortno listo. To velja tudi za sorte odporne proti krompirjevi plesni, ki smo jih zaradi pomena za manjše pridelovalce na vrtovih in ekološke pridelovalce na priporočeno sortno listo uvrstili pet: Alouette, KIS Kokra, Levante, Otolia in Twister. Sorte so nosilke enega ali več R genov odpornosti proti krompirjevi plesni. Kljub temu, da so res zelo odporne, v praksi na dolgi rok svetujemo zmeren program škropljenja proti krompirjevi plesni, ki ga kombiniramo z zaščito proti črni listni pegavosti.
To pomeni, da majhnim pridelovalcem na vrtovih in ekološkim pridelovalcem ob saditvi odpornih sort ni potrebno skrbeti za natančno zaščito pred plesnijo. Večjim pridelovalcem pa svetujemo med 3 in 5 škropljenj letno (odvisno od vremenskih razmer) z različnimi kombiniranimi pripravki, ekološkim pa z bakrenimi pripravki, ki jim zagotavljajo zaščito tudi proti črni listni pegavosti, ko je nevarnost okužbe največja. S tem preprečimo, da plesen ne bo razvila odpornosti proti R genom, in nam bodo ti dolgoročno na voljo za lažjo kontrolo bolezni.
Dr. Peter Dolničar
Kmetijski inštitut Slovenije