Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) z naslovom Uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti s kombinirano referenčno populacijo za slovensko rjavo in črno-belo pasmo govedi, se izvaja v okviru Ukrepa M16: Sodelovanje, Podukrep 16.2 Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij (Program razvoja podeželja 2014-2020).
Trajanje projekta:
22. 11. 2019 do 21. 11. 2022
Partnerji projekta:
Vodilni partner: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Ostali člani partnerstva:
Kmetijski inštitut Slovenije
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
Kmetija Anželak
Kmetija Kavčič
Kmetija Lenarčič
Kmetija Modic
Kmetija Pivk
Kmetija Šter
PP-Agro, poljedelstvo in proizvodnja d.o.o.
Vsebina in cilj projekta:
V Sloveniji še nismo vzpostavili lastne referenčne populacije, ki je osnova za nacionalni obračun genomskih plemenskih vrednosti. Razlogov je več; do nedavnega je veljalo, da se v referenčno populacijo vključi najmanj 3 do 5 tisoč progeno testiranih bikov. Zaradi majhnosti populacije to ni bilo mogoče, saj pri mlečnem govedu v Sloveniji pri nobeni pasmi nimamo niti tisoč takih bikov. Tudi z upoštevanjem vključenih bikov iz tujine, ki so povezani z našo populacijo, ni mogoče doseči zadostnega
števila. V zadnjem času je zaživela ideja o vključevanju krav v referenčno populacijo. Pri tem je pogoj vključitve 5 do 10 tisoč krav, ki imajo zanesljivo oceno lastne plemenske vrednosti. Trenutno imamo v Sloveniji manj kot 1500 genotipiziranih krav pri rjavi in pri črno-beli pasmi, od tega pa je kar nekaj mladih živali, ki še nimajo dovolj informacij, da bi jih vključili v referenčno populacijo. Dodatno je na SNP čipih, ki se uporabljajo za genotipizacijo, vključenih vse več informacij o
monogenskih lastnostih. To so dedne bolezni-napake ter značilnosti, ki vplivajo na kakovost, npr. določajo beljakovine v mleku. Za te lastnosti še nimamo izdelanih strategij selekcije, nekateri kmetje pa že izvajajo selekcijo npr. na kapa kazeine in/ali na A2 beta kazein. Na trgu s plemenskimi biki (semenom) se pojavlja veliko ponudnikov z izključno komercialnim in ne dolgoročnim pogledom na uspeh reje. Pri tem uporabljajo različne in le delne informacije, zato je potrebno rejce usposobiti,
da bodo učinkoviti pri tolmačenju vseh virov informacij in samostojnem vodenju selekcije glede na zastavljene cilje v lastni čredi.
Vzpostavitev lastnega obračuna genomskih plemenskih vrednosti (PV) v Sloveniji bi omogočila primerjavo z mednarodnimi PV in s tem boljše doseganje pričakovanih rezultatov selekcije v lastnih čredah z dolgoročno večjo konkurenčnostjo reje mlečnega goveda. Lastna genomska selekcija je tudi priložnost za prirejo nišnih produktov in izvajanje učinkovitejšega nadzora nad genetsko pestrostjo. Omogočila bi večjo konkurenčnost posameznih kmetij tako z vzrejo več vrednih plemenskih živali, kot s
prirejo mleka posebne kakovosti. Z inovativnim pristopom bomo vzpostavili nacionalni obračun genomskih PV in izdelali sheme selekcije za različno proizvodno usmerjene reje mlečnega goveda.
Projektna skupina bo v prvi fazi analizirala naslovljene probleme s strani vseh deležnikov. S tem bomo definirali potrebne podrobnosti za pripravo rezultatov, ki bodo uporabni za rejce. Določili bomo katere dodatne informacije je potrebno vključiti v analizo, da bomo lahko prišli do takih rezultatov. Selekcijska služba se bo usposobila za detekcijo ključnih parametrov na kmetiji za izbor - predlog ciljne selekcije. Rejci se bodo usposobili za vodenje take selekcije na kmetiji. Na osnovi
rezultatov bomo pripravili gradiva in delavnice za vse zainteresirane rejce. Na spletni strani bomo trajno objavili razultate in vzpostavili sistem za kontinuiran obračun genomskih PV.
Povezave:
Predstavitev projekta na strani vodilnega partnerja: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
