Poskusno uvajanje agrofotovoltaike v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici
Udeleženci predstavitve pilotne študije o agrofotovoltaiki, ki bo potekala v sadovnjaku na IC Brdo KIS
V torek, 13. maja 2025 je v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici potekala predstavitev raziskave, ki bo proučevala možnosti in natančne pogoje za agrofotovoltaiko na območju Slovenije v povezavi z dejansko rabo zemljišča in oceno kmetijskih zemljišč. Za pilotno lokacijo je bil s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo izbran trajni nasad v Infrastrukturnem centru Brdo t.j. poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije. Rezultati naloge, ki jo podpira t.i. švicarski mehanizem, bodo del znanstvenih raziskav in študij primerov, ki se bodo uporabili pri pripravi vsebine za nadgradnjo pravilnika o agrofotovoltaiki ter ključnih usmeritev za nadaljnji razvoj področja.
Pilotni projekt agrofotovoltaike bo umeščen v obstoječ nasad jablan na lokaciji Brdo pri Lukovici. Elektrarna bo vzpostavljena nad vrstami sadnega drevja, z uporabo dvostranskih bifacialnih fotonapetostnih modulov z različno svetlobno prepustnostjo – 54 % in 70 %, kar omogoča prehod razpršene sončne svetlobe skozi panele. Takšna konfiguracija omogoča hkratno proizvodnjo električne energije in vzdrževanje fotosintetsko aktivnega okolja za sadno drevje. Postavitev je zasnovana na način, da ne otežuje pridelave jabolk, kar še vedno ostaja primarna naloga na površini tudi v prihodnje. Paneli bodo nameščeni v t. i. "portrait" postavitvi. Ta način postavitve zagotavlja:
- večjo pokritost krošenj, kar ščiti plodove pred točo,
- boljši nadzor mikroklime pod paneli,
- usmerjeno odlaganje snega v sredino vrst.
V okviru končne izvedbe bo postavljenih 208 fotonapetostnih modulov na skupni dolžini 120 metrov (2 polji po 30 m). Paneli bodo nameščeni na dvignjeni kovinski konstrukciji, ki omogoča normalo in nemoteno obdelavo nasada z klasičnimi (dosedanjmi) kmetijskimi stroji (traktorji) in kmetijskim priključki (pršilnik, mulčer, strojna rez, vreteno za redčenje plodičev, platforma za obiranje jabolk itd.). Glavni izzivi pri projektiranju so bili povezani z usklajevanjem med agronomskimi potrebami jablan (osvetlitev, zračenje, dostopnost za obdelavo) in tehničnimi zahtevami za optimalno delovanje fotonapetostnega sistema. Prav tako je bilo treba upoštevati vpliv naklona in orientacije na tok padavin, distribucijo snega ter zmanjšanje tveganj za točo. Poseben poudarek je bil dan tudi na izbor panelov z ustrezno svetlobno prepustnostjo, saj ta neposredno vpliva na fotosintezo in produktivnost dreves. Agrofotovoltaika na Brdu pri Lukovici bo imela nazivno moč 52 kWp.
Pomembno je poudariti, da je postavitev zasnovana na način, da ne otežuje pridelave jabolk, kar še vedno ostaja primarna naloga na površini tudi v prihodnje. V pilotnem projektu želimo raziskati tudi možnost, da postavitev agrofotvoltaike pridelavo lahko celo izboljšuje, saj bo postavitev fotovoltaičnih modulov namreč prevzela funkcijo zaščite pred točo in pred preveliko izpostavljenostjo sončni svetlobi oz. vročini v poletnem času. Pomemben vidik, ki bo analiziran v začetku naslednje oz. naslednjih rastnih dob, bo tudi zaščita pred pozebo oz. omejevanje z njo povezane škode zaradi zadrževanja toplote pod samimi fotovoltaičnimi paneli.