Naziv aktivnosti
Veliki namakalni sistem KIS – JABLJE 1
Za gradnjo velikega namakalnega sistema KIS – Jablje 1 je upravičenec (Kmetijski inštitut Slovenije) prejel sredstva iz naslova operacije v okviru PRP 2014-2020 »Postavitev namakalnega sistema za več uporabnikov«, podukrepa M04.3. iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020.
Povzetek
Kmetijski inštitut Slovenije poleg svoje raziskovalne, svetovalne in izobraževalne dejavnosti dobršen del prihodka ustvari tudi s kmetijsko proizvodnjo – pridelavo semen avtohtonih slovenskih sort poljščin, drugih poljščin, krompirja in vrtnin, pridelavo krme za lastno proizvodnjo mleka in prodajo ter sadjarstvom. Obdelujemo 395,94 ha njiv, 13,90 intenzivnega sadovnjaka, 13,21 ha trajnega travinja in v manjših površinah tudi vinograd, jagode na njivi ter ekstenzivnega sadovnjaka. Kot nosilec
in promotor novih znanosti ter praks na področju kmetijstva, tudi pri svoji kmetijski dejavnosti skrbimo za stalno uvajanje novih tehnologij, ki sledijo osnovnemu načelu trajnostnega razvoja in okoljske sprejemljivosti v hkratnem razmerju s stroškovno učinkovitostjo. V Oddelku za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje izvajamo tako raziskave na področju genetike, žlahtnjenja, fiziologije in tehnologije pridelovanja poljščin, krmnih rastlin in vrtnin kot tudi strokovno delo na
področju preskušanja in rajonizacije novih sort kmetijskih rastlin, vrtnarskega središča ter koordinacije dela petih vrtnarskih postaj v Sloveniji. V sklopu oddelka poteka tudi delo genetskega laboratorija. Na poskusnih centrih v Jabljah pri Trzinu ter v Mostah pri Komendi opravljamo raziskave in poskuse, namenjene strokovnim nalogam s poljščinami in vrtninami, ter raziskave v podporo žlahtnjenju trav, detelj, stročnic in krompirja.
Predmet investicije je postavitev velikega namakalnega sistema KIS – Jablje 1 v skupni površini 78,94 ha, ki bo namenjen več uporabnikom na lokaciji Infrastrukturnega oddelka Jablje v Mengšu. Vir vode je 7 vrtin do globine 30 m, povezanih z razpeljanim primarnim in sekundarnim cevnim sistemom. Namakanje je načrtovano in vodeno avtomatsko, na podlagi zaznanih vremenskih in talnih pogojev ter potreb rastlin. Zaradi racionalne in ciljne rabe vode je to ukrep, ki prispeva k varovanju vode
kot naravnega vira in s tem podpira enega osnovnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja. Naložba bo z zagotovitvijo optimalnih rastnih pogojev omogočala vsako letno stalnost visoko kvalitetnih pridelkov, neodvisno od vremenskih razmer kar se tiče oskrbe z vodo. Ocenjuje se, da je zaradi neprimerne količine in razporeditve padavin izguba pridelka in s tem prihodka povprečno glede na večletni kolobar v višini 30 %.
Glavne dejavnosti
Kmetijski inštitut Slovenije je bil kot Kmetijski znanstveni zavod potrjen leta 1946, leta 1996 pa se je preoblikoval v javni raziskovalni zavod katerega ustanovitelj je postala Vlada Republike Slovenije. Konec decembra 2011 je bila izpeljana priključitev javnega zavoda Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable h Kmetijskemu inštitutu Slovenije.
Tudi Infrastrukturni center Jablje ima že dolgo tradicijo delovanja in je prešel skozi različne organizacijske oblike. Leta 1961 sta ga kot Kmetijski poskusni center Jable ustanovila Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta kot posestvo, na katerem naj bi potekali poskusi, ki so potrebni za napredek v kmetijski proizvodnji. V letu 2001 se je preoblikoval v javni zavod – Center za razvoj kmetijstva in podeželja Jable, 2011 pa z vsemi svojimi dejavnostmi prišel pod okrilje KIS. V
manjšem delu – na pribl. 18 ha – se ukvarjamo tudi z raziskovalnim delom (razni sortni poskusi žit in koruze, poskusi različnih tehnologij pridelave…), vendar glavni vir prihodka prinaša semenarstvo (proizvodnja izhodiščnega semenskega materiala in semenskega blaga, dodelava in prodaja semenskega blaga), prodaja krmnih rastlin in živinoreja (mlečna proizvodnja).
Inštitut je usposobljen za kakovostno opravljanje vseh omenjenih nalog in bo lahko tudi v prihodnje uspešno sledil izzivom časa. V zadnjih dvajsetih letih smo na novo zgradili Selekcijski center za trave in detelje v Jabljah, Selekcijski center za krompir v Mostah pri Komendi, postavili Testno postajo za čebelarstvo v Seničnem pri Golniku, leta 1992 odprli novo stavbo centralnega laboratorija (1300 m²), v letih od 1995 do 1997 pa v celoti obnovili 60 let staro upravno stavbo s semenskim laboratorijem in fitomedicinskimi laboratoriji. V letu 2010 je prišlo do odločitve, da bi se aktivnosti našega inštituta v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma preselile na območje Jabelj in Brda pri Lukovici.
Skladno z vizijo in poslovnimi cilji se tehnologija celotne kmetijske pridelave prilagaja potrebam kmetovanja na vodovarstvenemu območju, ekološki pridelavi, zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, prilagajanju podnebnim spremembam, zmanjšanju porabe FFS in racionalni rabi gnojil. Ekološko pridelanemu sadju se v letošnjem letu postopoma dodaja tudi ekološko pridelane poljščine in njihovo seme – uvaja se nov proizvod: ekološko pridelano seme tradicionalnih sort trav in detelj.
V ustreznem 4-letnem kolobarju postopoma uvajamo nove tržne proizvode – vrtnine (papriko, paradižnik, kumare) in jagode.
Z naložbo v postavitev velikega namakalnega sistema bodo sledili naprednejšim tehnologijam v pridelavi tako krme za živino kot tudi semenskega materiala in pridelavi zelenjave.
Opis
Kmetijska površina leži v najprimernejšem območju klimatskih in pedoloških razmer za poljedelstvo in sadjarstvo. Z visoko mero strokovnosti pri uporabi pravih tehnologij v pravem času ob določenih vremenskih pogojih dosegamo visoke pridelke semen poljščin ter poljščin za prehrano in krmo. In to kljub temu, da kar petina zemljišč leži na vodovarstvenem območju I. reda (VVO I), kjer je potrebno upoštevati omejitve pri uporabi gnojil in varstvu rastlin. Živinoreja, z rejo črnobelih krav, je
specializirana v proizvodnjo mleka. V sadovnjaku so zasajene nove sorte jabolk, primerne za ekološko tehnologijo pridelave, nekatere pa tudi kot odpornejše sorte za integrirano pridelavo. Večji del sadovnjaka je že pokrit z mrežo proti toči, načrtuje pa se tudi postavitev namakalnega sistema. Z zagotovitvijo ustrezne mehanizacije in opreme nameravamo omogočiti širitev ekološkega načina pridelave v semenarsko proizvodnjo in poljedelstvo, izvajati ukrepe, ki so potrebni na VVO območjih,
zmanjšati porabo FFS in racionalizirati rabo gnojil, posredno zmanjšati stroške ter prispevati k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Namakanje je predvideno tudi na poljedelskem kompleksu z načrtovano naložbo. Kot napredni kmetijski pridelovalci se želimo prilagoditi podnebnim spremembam, zagotoviti stalne in visoko kvalitetne pridelke ter zmanjšati izgube rastlinskih hranil v tleh zaradi neprimerne vlage in s tem motene dostopnosti hranil rastlinam. S tehtnim načrtovanjem in močnimi tehnološkimi argumenti smo uspeli za uvedbo namakanja pridobiti tudi dve sosednji kmetijski gospodarstvi. Tako je namakalni sistem dobil vse lastnosti velikega namakalnega sistema za več uporabnikov.
Cilji
S sredstvi pridobljenimi na tem javnem razpisu bodo doseženi naslednji cilji:
- Omogočiti optimalno proizvodno v sušnih razmerah.
- Doseči višje hektarske donose gojenih kultur.
- Povečati ekonomski učinek zaradi stabilnejše pridelave.
Pričakovani rezultati
Namakalni sistem bo dosegel polni pričakovani učinek, ko bo nanj priključena tudi namakalna oprema. Le-ta je trenutno še v fazi nakupa in ni predmet te podpore iz naslova PRP 2014-2020 podukrepa 4.3 – Podpora za naložbe v gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. S priključitvijo namakalne opreme se bo izkazal tudi pričakovani učinek:
- Stalnost pridelkov.
- Doseganje višjih hektarskih donosov.
- Doseganje višje kakovosti pridelanih pridelkov.
- Optimalna oskrba rastlin z vodo in posledično manj stresa.
- Boljša izkoriščenost hranil v tleh.
Povezave:
Evropska komisija: Razvoj podeželja 2014–2020
Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020
