Naziv aktivnosti
Za projekt Pregled, inventarizacija in monitoring rastlinskih genskih virov, ki so pomembni za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo in situ na kmetijskih gospodarstvih, je upravičenec (Kmetijski inštitut Slovenije) prejel sredstva z naslova operacije Površinski ukrepi v okviru PRP 2014–2020, podukrepa M10.2, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020. Vodilni partner bo izvajal projektno nalogo v sodelovanju s podizvajalcem, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani.
Povzetek
Projektna naloga je usmerjena v pregled in inventarizacijo (popis) stanja rastlinskih genskih virov za prehrano ter kmetijstvo in situ na kmetijskem gospodarstvu (v nadaljevanju: KMG), tako za gojene rastline kot divje sorodnike gojenih rastlin in samonikle rastline, ki imajo potencialno vrednost za kmetijstvo ter prehrano. Naloga je usmerjena tudi v razvoj in vzpostavitev monitoringa opozorilnih sistemov pred izgubo rastlinskih genskih virov (v nadaljevanju: RGV), pomembnih za prehrano in kmetijstvo.
Glavne dejavnosti
Predmet javnega naročila je pregled in inventarizacija (popis) stanja RGV in situ na KMG ter vzpostavitev monitoringa stanja RGV na KMG in opozorilnih sistemov pred izgubo RGV (na ravni vrst, sort oziroma populacij) za gojene in divje sorodnike gojenih rastlin ter samonikle rastline, ki imajo potencialno vrednost za kmetijstvo in prehrano.
Opis
Genska raznovrstnost, ki jo predstavljajo raznoliki genski viri za kmetijstvo in prehrano, je pomembna z vidika ohranjanja kmetijske biotske raznovrstnosti in predstavlja dragoceno naravno ter kulturno dediščino. Varovanje RGV je zato eden od prednostnih ciljev trajnostnega kmetovanja. RGV so osnovni vir raznovrstnosti v kmetijstvu. Imajo posebne lastnosti in značilnosti, vendar jim v zadnjem obdobju zaradi sprememb tradicionalnega načina kmetovanja grozi zmanjšanje njihovega števila ali
izginitev (genska erozija). RGV so nepogrešljiva surovina za izboljševanje gojenih rastlin s klasičnim žlahtnjenjem rastlin ali sodobno biotehnologijo in so bistvenega pomena za prilagajanje kmetovanja nepredvidljivim spremembam v okolju. Pri tem imajo poseben pomen stare lokalne sorte in populacije gojenih rastlin, ki so naravno prilagojene razmeram določenega pridelovalnega območja.
Cilji
Vzpostaviti evidenco slovenskih območij in kmetij, ki še pridelujejo stare redke vrste oziroma opuščene lokalne sorte ter lokalne populacije kmetijskih rastlin; vzpostaviti evidence vrst, lokalnih sort in populacij z opisi, stanjem, dokumentacijo njihove tradicionalne uporabe in načinom gojenja, ki so jih pridelovali v preteklosti, ter vzpostaviti enoletni pilotni monitoring lokalnih sort, zlasti opuščenih, ter populacij na ravni države in pilotnega monitoringa vsega avtohtonega genskega materiala oziroma RGV.
Pričakovani rezultati
1. faza:
- opravljena analiza trenutnega stanja ter evidenca (popis) vseh slovenskih območij pridelave in KMG ter ostalih fizičnih in pravnih oseb, ki hranijo oz. so pridelovali ali še pridelujejo stare redke vrste oziroma lokalne sorte, zlasti opuščene, ter populacije kmetijskih rastlin poljščin, krmnih rastlin, vrtnin, zdravilnih in aromatičnih rastlin, sadnih rastlin in vinske trte;
- pripravljen pregledni seznam vrst, lokalnih sort in populacij kmetijskih rastlin z opisi po posameznih skupinah kmetijskih rastlin (poljščine, krmne rastline, vrtnine, zdravilne in aromatične rastline, sadne vrste ter vinska trta), ki so jih pridelovali na kmetijah v preteklosti in pridelavo do danes opustili oziroma se jih manj uporablja v kmetijski pridelavi; dokumentirana njihova tradicionalna uporaba in gojenje ter območje pridelave;
- izdelana modela monitoringa RGV na KMG in opozorilnih sistemov pred izgubo RGV, pomembnih za prehrano ter kmetijstvo, in sicer model monitoringa lokalnih sort, zlasti opuščenih, ter populacij dveh rastlinskih vrst (jablane in hruške) na ravni države in model monitoringa vsega avtohtonega genskega materiala oziroma RGV za prehrano in kmetijstvo na KMG na manjšem območju (na primer vas, občina).
2. faza:
- izveden enoletni pilotni monitoring lokalnih sort, zlasti opuščenih, in populacij jablane ter hruške glede na rezultate 1. faze;
- izveden enoletni pilotni monitoring vsega avtohtonega genskega materiala oziroma RGV za prehrano in kmetijstvo na KMG na najmanj dveh različnih območjih pridelave glede na rezultate 1. faze.
Povezave
Evropska komisija: Razvoj podeželja 2014–2020
Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020
