P4-0133, nosilka doc. dr. Marjeta Čandek Potokar
Program je organiziran v specializiranih delovnih skupinah z dvema stebroma raziskav. Prvi se nanaša na kvantitativne in kvalitativne vidike proizvodnje hrane (živinoreja, čebelarstvo, sadjarstvo, jagodičje, vinogradništvo in vinarstvo), drugi proučuje okoljsko problematiko (optimizacija tehnologij pridelave v smeri izboljšanega varstva rastlin, smotrne izrabe energije, varstva vode in tal ter preprečevanja izpustov toplogrednih plinov).
V Sloveniji prispeva več kot 50 % bruto kmetijske proizvodnje živinoreja (še posebej govedoreja), kar kaže na pomen raziskav za konkurenčnost sektorja. Poudarek je na raziskavah, povezanih z dobrim počutjem živali, potrošniškimi vidiki, proizvodi posebne kakovosti (tradicionalni, geografsko zaščiteni), rejskimi cilji, prilagajanjem na podnebne spremembe, kot tudi na uporabi novejših, hitrih tehnik (npr. NIRS) za ocenjevanje kvalitativnih lastnosti proizvodov. Poudarek raziskav v čebelarstvu je na dejavnikih, ki vplivajo na fiziologijo in vitalnost posameznih čebel ter čebeljih družin, z namenom zmanjšati pogostnost nenadnih smrti čebeljih družin. V sadjarstvu so raziskave usmerjene v temeljne probleme izmenične rodnosti ter s tem povezane količine in kakovosti pridelka jablane. Pri jagodičju se posvečamo vplivu dušičnih gnojil ter mikrobiološke aktivnosti tal na kakovost plodov (aroma, okus). Raziskave vinogradniških in vinarskih tehnologij so osredotočene na fiziološki odziv vinske trte na vinogradniške tehnike in posledično na kakovost vina, ki je predmet raziskav tudi z vidika različnih enoloških dejavnikov.
Povezavo kmetijstva s področjem zdravja ljudi pa predstavljajo metabolomske raziskave bioaktivnih spojin na tkivnih in živalskih modelih. Z raziskavami ocenjujemo okoljski odtis različnih proizvodnih sistemov v živalski in rastlinski proizvodnji. Prispevek k reševanju okoljske problematike v kmetijski proizvodnji predstavljajo tudi raziskave v podporo varnejši uporabi kemijskih zaščitnih sredstev in tehničnim izboljšavam pri njihovi aplikaciji. Ostanki herbicidov, pesticidov so spremljani v
zemlji, vodi, kmetijskih proizvodih, kot tudi na neciljnih organizmih, kot je čebela. Končni cilj je ohranjanje naravnih virov, ki jih spremljamo s pomočjo metod geografskega informacijskega sistema in modeliranja.
Izrazita interdisciplinarnost programske skupine predstavlja sintezo raziskovalcev s področja fiziologije razvoja kmetijskih rastlin, varstva rastlin, detekcije fitofarmacevtskih sredstev, prehranske vrednosti rastlin, nadalje s področja razvoja kmetijske mehanizacije, prehrane živali in rabe prostora.