Initial expertise for monitoring of selected above- and underground organisms in agricultural landscapes for evaluation of agri-environment scheme effectiveness
Šifra projekta: V4-2221 Trajanje projekta: 1. 10. 2022 do 30. 9. 2025 (3 leta)
Financiranje projekta:
in 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru izvajanja Ciljnega raziskovalnega programa » Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022
Projektna skupina: Kmetijski inštitut Slovenije (KIS); GEODETSKI ZAVOD CELJE, izvajanje strokovno-operativnih del in storitev v zadevah geodetske službe,ter drugih strokovno tehničnih del,d.o.o.
Nosilec projekta: dr. Robert Leskovšek
Informacije: dr. Irena Bertoncelj (irena.bertoncelj@kis.si)
Ozadje in problematika:
Biotska raznovrstnost je ključna za zagotavljanje pridelave kakovostne hrane, saj zagotavlja številne ekosistemske storitve v kmetijski krajini, zato je usklajevanje gospodarskih, proizvodnih in naravovarstvenih ciljev na kmetijskih zemljiščih zelo pomembno. V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027 (SKP) je kot eden od specifičnih ciljev naveden tudi cilj »Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine«. Za zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na biotsko raznovrstnost je EU uvedla naravovarstvene ukrepe oz. intervencije znotraj SKP, ki spodbujajo rabo tradicionalnim ekstenzivnim kmetijskim praksam podobnih pristopov kmetijstvu. S tem hkrati omogočajo pridelavo hrane, vzdrževanje kulturne krajine ter ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini.
Naravovarstvene intervencije SKP so se v splošnem izkazale koristne za biotsko raznovrstnost kmetijskih zemljišč na intenzivno obdelovalnih območjih severne in zahodne Evrope, vendar so drage in jih je potrebno skrbno načrtovati, ciljno usmerjati in tudi spremljati njihove učinke. Trenutno v Sloveniji nimamo vzpostavljenega monitoringa, ki bi ciljno zasledoval učinkovitost naravovarstvenih ukrepov oz. intervencij SKP in za ta namen uporabljamo bolj splošne rezultate monitoringov metuljev in ptic ter spremljamo število hektarjev kmetijskih površin, ko so vključene naravovarstvene ukrepe SKP.
Cilji projekta:
V našem raziskovalnem projektu bomo pripravili strokovna izhodišča za zasnovo monitoringa biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih s ciljem spremljanja učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov SKP. Pri tem bomo upoštevali izkušnje iz tujine in že obstoječe ali napovedane obvezne oblike monitoringa na nivoju EU. Osredotočili se bomo na izbrane organizme, in sicer na monitoring rastlin in talnih živali. Evropska komisija (EK) uvaja monitoring stanja kmetijskih zemljišč na nivoju EU s pomočjo metodologije EMBAL za spremljanje vegetacije. Preverili bomo uporabnost EMBAL metodologije in že obstoječe mreže vzorčnih točk mednarodnih monitoringov, kot so EMBAL, LUCAS in LULUCF ter predlagali nadgradnjo. Preučili bomo EMBAL metodologijo popisov vegetacije v kmetijskih krajini, jo primerjali z drugimi metodami in predlagali nadgraditve za območje Slovenije. S pregledom EMBAL metodologije popisov vegetacije v kmetijskih krajini bomo dobili oceno ustreznosti metodologije ter prenovljen nabor indikatorskih taksonov. Pričakujemo, da bo imela velik pomen prisotnost taksonov z naravovarstvenim pomenom (npr. orhideje) ter tujerodnih in invazivnih tujerodnih vrst, ki v obstoječi metodologiji EMBAL niso omenjene.
V luči napovedane Direktive EU o zdravju tal bomo na podlagi pregleda literature in terenskega testiranja izbranih metod pripravili strokovna izhodišča za monitoring talnih živali (mezobiote in makrobiote). Preverili bomo obstoječe metode vzorčenja, določanja in analize talnih živali ter preučili indekse, ki jih v tujini že uporabljajo kot kazalnike kvalitete in rodovitnosti kmetijskih zemljišč. S terenskim delom bomo dobili prvi vpogled v talno bioto na kmetijskih zemljiščih v Sloveniji, prav tako pa bo to tudi prvo sistematično vzorčenje talne mezobiote in makrobiote v Sloveniji.
Preverili bomo tudi metode oddaljenega zaznavanja saj ima po mnenju EK in deležnikov SKP uporaba podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ter drugih javnih in zasebnih podatkovnih baz velik potencial za monitoring učinkovitosti ukrepov SKP. Preverili bomo uporabnost teh podatkov za monitoring stanja in spremljanja biotske raznovrstnosti ter sprememb v kmetijski krajini.
Rezultati projekta bodo pomembno prispevali k razvoju znanosti in stroke na področju biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini, uporabni bodo za podporo odločitvam znotraj kmetijskega sektorja pri oblikovanju ukrepov SKP in s tem dolgoročnemu zagotavljanju zdrave hrane, varovanju okolja in trajnostnemu upravljanju z naravnimi viri.