Kvantitativni kazalci za spremljanje kmetijske politike v osmih državah bivše Sovjetske zveze (ang. naslov: Quantitative agricultural policy monitoring in eight post-Soviet countries)
Financer: FAO; Koordinatorka: dr. Maja Kožar; Trajanje projekta: 16. 12. 2019 – 15. 12. 2020
Kvantitativni kazalci za spremljanje kmetijske politike v osmih državah bivše Sovjetske zveze je skušala odgovoriti na potrebe tako oblikovalcev politik kot tudi mednarodnih organizacij po kontinuiranem in sistematičnem spremljanju izkrivljajočih učinkov kmetijske politike na območju nekdanje Sovjetske zveze. Namen je bil nadaljevati delo predhodne študije iz leta 2018 (vključeni dve novi državi: Tadžikistan in Uzbekistan) ter nadalje krepiti razumevanje tržno-cenovnih spodbud in ovir za kmetijske proizvajalce ter proračunske in druge podpore kmetijstvu v analiziranih državah.
V analizo so bile vključene naslednje države: Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Kirgizistan, Moldavija, Tadžikistan in Uzbekistan. Cilj je bil pridobiti ustrezne podatke za izračun kazalnikov kmetijske politike za obdobje 2005–2018/2019, za izračun kazalnikov pa je bil uporabljen kombiniran pristop po FAO – MAFAP (Monitoring and Analysing Food and Agricultural Policies (MAFAP) in po OECD. Kazalniki kmetijske politike (nominalna stopnja zaščite, nominalna stopnja podpore) so bili izračunani za nabor 6–10 izbranih kmetijskih proizvodov v posameznih analiziranih državah za omenjeno obdobje. Nadalje, so bile analizirane tudi proračunske podpore kmetijstvu, in sicer po klasifikacijskem pristopu OECD PSE/CSE/GSSE. Rezultati študije nakazujejo, da bi lahko bolj kot domače kmetijske in zunanjetrgovinske politike k ocenjenim cenovnim spodbudam ali oviram za kmetijske proizvajalce v analiziranih državah prispevali tudi učinki drugih gibanj, npr. makroekonomskih, in splošno slabše delovanje oziroma nerazvitost analiziranih kmetijskih trgov.
Povezava: Online workshop, 7–8 October 2020: Quantitative agricultural policy monitoring in eight post-Soviet countries
Publikacija: Agricultural policy monitoring for eight countries in Eastern Europe, Caucasus and Central Asia
Kazalci kmetijske politike za izbrane države bivše Sovjetske zveze (ang. Agricultural Policy Indicators for Selected Countries of the Former Soviet Union)
Financer: FAO; Koordinator: dr. Maja Kožar; Trajanje projekta: 7. 12. 2017 – 30. 11. 2018
Osrednji cilj pilotne študije »Kazalci kmetijske politike za izbrane države bivše Sovjetske zveze« je bil vzpostavitev monitoringa učinkov kmetijskih politik v izbranih državah bivše Sovjetske zveze. Študija je skušala odgovoriti na potrebe oblikovalcev politik po bolj sistematičnem spremljanju izkrivljajočih učinkov kmetijske politike na območju nekdanje Sovjetske zveze in prispevati k razumevanju tržno-cenovnih spodbud in ovir v regiji.
Cilj je bil pridobiti ustrezne podatke in izračunati kazalnike kmetijske politike (nominalna stopnja zaščite, nominalna stopnja podpore) za obdobje 2005–2016 za Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Kirgizistan in Moldavijo, in sicer za 6-8 kmetijskih proizvodov v posamezni državi. Izračun kazalnikov kmetijske politike temelji na metodologije FAO MAFAP (Monitoring and Analysing Food and Agricultural Policies) z nekaterimi poenostavitvami in metodološkimi prilagoditvami. Rezultati pilotne študije na agregatni ravni kažejo različne ravni kmetijskih spodbud in ovir v posameznih državah; tržno-cenovne spodbude so bile ocenjene kot razmeroma močne v Azerbajdžanu in Kirgizistanu, razmeroma pozitivne v Armeniji in Gruziji ter negativne (implicitna obdavčitev kmetijskih proizvajalcev) v Belorusiji in Moldaviji.
Land market development and small farms` access to land in the pre-accession countries
Financer: SWG; Koordinatorka: dr. Maja Kožar; Trajanje projekta: 06. 11. 2017 – 27. 08. 2018
Ključni cilj projekta je bil okrepiti razumevanje delovanja zemljiških trgov v območjih Zahodnega Balkana (ZB) in dostopa majhnih kmetijskih gospodarstev do (kmetijskih) zemljišč. Specifični cilji projekta so bili naslednji:
- zbrati informacije in podatke o najemnih in prodajnih trgih (kmetijskih) zemljišč v državah ZB;
- zbrati informacije podatke o zakonodaji na področju najema in prodaje (kmetijskih) zemljišč v državah ZB;
- izvesti diskusijo v okviru fokusnih skupin s ključnimi deležniki, v okviru katerih se je skušalo identificirati dejavnike, ki vplivajo na delovanje trga zemljišč (vključno z neformalnimi normami in običaji) ter s posebnim poudarkom na dostopu majhnih kmetijskih gospodarstev do (kmetijskih) zemljišč;
- analizirati posledice formalne zakonodaje ter neformalnih norm in običajev na dostop majhnih kmetijskih gospodarstev do (kmetijskih) zemljišč.
Povezava na članek: Land Market Development and Small Farms’ Access to Land in the Western Balkans
National policy instruments and EU approximation process: Effects on farm holdings in the Western Balkan countries (EUEWB)
Financer: SWG; Koordinatorka: dr. Maja Kožar; Trajanje projekta: 11. 01. 2016 – 10. 07. 2017
Cilj projekta je bil spremljanje in zbiranje podatkov o razvoju kmetijske politike v državah Zahodnega Balkana (ZB). Tovrstni podatki so izjemno koristni pri razumevanju političnega okvira, v katerem delujejo kmetije, saj nakazujejo potencialne učinke na njihov razvoj in rast. Prispevek tovrstne analize je bila tudi presoja učinkov procesa političnega prilagajanja evropskemu pravnemu redu na področju kmetijstva in razvoja podeželja in pomoč pri učinkovitejšem načrtovanju in izboljševanju programov IPARD.
V sklopu projekta smo raziskali tudi uporabo ustreznih analitičnih orodij za različne tipe kmetijskih gospodarstev glede na njihov pomen v kmetijstvu in dostopnost podatkov v posameznih državah ZB. Tako je bil eden od ciljev projekta presoja dostopnosti in kakovosti podatkov na ravni kmetijskih gospodarstev v regiji ter njihove analitične vrednosti za znanstveno podporo odločitvam pri oblikovanju politik.
Nazadnje je bil cilj projekta izkoristiti in prenesti znanje o kvantitativni analizi politik na ravni kmetijskih gospodarstev na znanstveno skupnost v državah ZB, ki je bilo pridobljeno v okviru IPTS-AGRILIFE, z namenom povečanja zmogljivosti za izvedbo znanstveno podprte podpore politiki. V tem oziru je specifični projektni cilj raziskati možnosti širitve evropskega modela IFM-CAP (Individual Farm Model for the Common Agricultural Policy), razvitega v okviru IPTS-AGRILIFE, na države ZB.
AGRICISTRADE
Financer: European Commission; Koordinatorka: dr. Tina Volk; Trajanje projekta: 01. 01. 2014 – 31. 12. 2016
Projekt AGRICISTRADE (ang. Exploring The Potential For Agricultural And Biomass Trade In The Commonwealth Of Independent States) s slovenskim naslovom Raziskava tržnih potencialov na področju kmetijstva in biomase v Skupnosti neodvisnih držav sodi med projekte sodelovanja iz 7. okvirnega programa EU.
Cilj projekta je bil izboljšati vpogled v stanje in potencialni razvoj glavnih kmetijskih panog v osmih državah CIS (Commonwealth Of Independent States – Skupnost neodvisnih držav, ki so bile nekdanje republike Sovjetske zveze) ter ugotoviti in predvideti možne posledice vpliva sporazuma DCFTA (ang. Deep and Comprehensive Free Trade Agreement ali Poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini) na kmetijski in prehranski sektor v Evropski uniji.
V okviru projekta je bila izdelana obsežna podatkovna baza, ki omogočala celovito analizo sedanjega stanja, tržnih razmer in politik na področju kmetijstva in biomase v državah CIS. Podatkovna baza bo nadalje uporabljena za izdelavo modelnih napovedi razvoja kmetijstva in njegovih učinkov na mednarodno trgovino, s poudarkom na trgovinskih odnosih EU - države CIS. V ta namen so bila uporabljena raznovrstna analitična orodja, tako ekonomski kot tudi biofizikalni modeli.
AgriPolicy
Financer: European Commission; Koordinator: dr. Tina Volk; Trajanje projekta: 1. 6. 2008 – 31. 5. 2010
Projekt AgriPolicy (Enlargement Network for Agripolicy Analysis) sodi med projekte sodelovanja (SP1-Cooperation and Support Action) iz 7. okvirnega programa EU in je trajal 2 leti (1. 6. 2008 – 31. 5. 2010). Gre za nadaljevanje in razširitev projekta CEEC AgriPolicy iz 6. okvirnega programa EU, v okviru katerega sta bili izdelani baza institucij in baza ekspertov s področja agrarne ekonomike in politike, ki omogočata predstavitev lastnega dela in enostavno iskanje morebitnih partnerjev po področjih dela in državah.
Glavni cilji AgriPolicy so bili krepitev mreže raziskovalcev s področja agrarne ekonomike in politike, priprava analiz za potrebe kmetijske politike ter razvoj analitičnih kapacitet raziskovalcev s tega področja. V projektu je sodelovalo 25 partnerjev, od tega 12 iz novih članic EU, 3 iz držav s statusom kandidatk (Hrvaška, Makedonija, Turčija), 5 iz držav pred-kandidatk (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Albanija) ter 5 podpornih organizacij (Euroquality iz Francije kot koordinator projekta, LEI iz Nizozemske, Univerza Exeter iz Velike Britanije, IAMO iz Nemčije in BF iz Slovenije).
Kmetijski inštitut Slovenije je v projektu sodelpval kot partner (nosilec Tina Volk), skupaj z BF Oddelkom za zootehniko (nosilec Emil Erjavec) pa tudi kot so-nosilec delovne naloge 4.
Povezava na članek: Agricultural support in selected Eastern European and Eurasian countries.