V4-2419: Vsebnost vitaminov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi

Bibliografija projekta: SICRIS

VSEBINA IN CILJ PROJEKTA

Sadje in zelenjava sta ključnega pomena za človeško prehrano, saj zagotavljata večino vitaminov in mineralov. Dnevno naj bi oseba zaužila 400 g sadja in zelenjave. V Sloveniji, zaradi slabe samooskrbe (manj kot 30 %) s sadjem in zelenjavo, težko dosežemo pokritje potreb, zato ostali del nadomestimo z uvoženim sadjem in zelenjavo. Pogosto prihaja do dileme lokalno –– uvoženo, predvsem na račun svežine, obstojnosti in kakovosti pridelkov. Uvoženo sadje in zelenjava imata zaradi daljšega transporta slabšo svežino in kakovost. Dolg transportni čas lahko vodi do izgube hranilnih snovi in okusa, zaradi zgodnejšega obiranja, in neustreznih skladiščnih pogojev, predvsem vitaminov, ki so posebej občutljivi in slabo obstojni. Vitamini so skupina organskih spojin, ki so bistvenega pomena za normalno delovanje organizma in se v telesu večinoma ne morejo sintetizirati, zato jih moramo vnašati s hrano. Vitamini delujejo kot katalizatorji v biokemijskih reakcijah, podpirajo imunski sistem, prispevajo k normalnemu delovanju živčnega sistema, sodelujejo pri presnovi hranil in pomagajo ohranjati zdravo kožo, oči in kosti. Razdelimo jih v dve glavni skupini: i) vitamini topni v vodi (vitamin C in vitamini B kompleksa) in ii) vitamini topni v maščobah (vitamin A, D, E, K). Vsak vitamin ima specifične funkcije in pomanjkanje katerega koli vitamina lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. V zadnjih 50 letih se je povprečna vsebnost vitamina A zmanjšala za 18%, riboflavina za 38 % in vitamina C za 15 % v 43 različnih vrstah sadja in zelenjave predvsem zaradi degradacije tal, podnebnih sprememb, večje vsebnosti vode v plodovih, daljšega skladiščenja in transporta. Uvoženo sadje in zelenjava imata lahko do 100 % manj vitaminov kot lokalno pridelano sadje in zelenjava. Poleg slabšega ogljičnega odtisa, ki pomembno prispeva k podnebnim spremembam in manjše vsebnosti vitaminov lahko uvoženo sadje in zelenjava vsebujeta FFS, ki v Sloveniji ali EU niso dovoljeni, kar predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov in okolje.

Sadje in zelenjavo napadajo številne bolezni in škodljivci. Da bi pridelali zadostno količino hrane, morajo pridelovalci sadja in zelenjave uporabljati fitofarmacevtska sredstva (FFS). Po nanosu na rastlino, aktivne spojine, ki jih FFS vsebujejo, izhlapevajo iz površine rastline, razpadajo in se pretvarjajo med procesom metabolizma v in na rastlini. Zato sadje in zelenjava po škropljenju lahko vsebuje ostanke FFS. Predvsem je izpostavljeno sadje, ki je bilo v Sloveniji v letih 2001-2009 (Baša Česnik in Velikonja Bolta, 2015) najbolj obremenjeno z ostanki FFS. Današnji potrošniki zahtevajo ne le zdravo hrano, bogato z vitamini, pač pa tudi varno hrano, ki vsebuje čim manj ostankov FFS. Meje za trgovanje so z Uredbo 396/2005 na nivoju EU predpisane kot maksimalne dovoljene količine ostankov (MRL). Da bi se prepričali kakšno je dejansko stanje na trgu, ni dovolj nacionalni monitoring, pri katerem EU od nas zahteva le analizo 12 vzorcev letno in vsebuje zelo majhno število ekoloških živil, pač pa so potrebne dodatne raziskave. Poročilo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za leto 2022 kaže, da je le 1,8 % vzorcev, ki so izvirali iz držav EU, ter Norveške in Lihtenštajna vsebovalo ostanke FFS nad MRL. Za vzorce iz tretjih držav je bila slika drugačna. Tu je bil delež preseženih vzorcev 7,4 % (EFSA, 2024). Zato je smiselna raziskava, ki primerja ostanke FFS v domačem in uvoženem sadju in zelenjavi.

CILJI PROJEKTA:

• pridobiti relevantne podatke o spreminjanju vsebnosti vitaminov (A, B, C in K) v lokalnem sadju in zelenjavi, za katere je največ zanimanja pri potrošniku, od faze pobiranja do trgovinskih polic ali tržnice;
• primerjava vsebnosti vitaminov med istimi vrstami in sortami lokalnega in uvoženega sadja in zelenjave na trgovski polici;
• pridobiti relevantne podatke o morebitni prisotnosti aktivnih snovi pesticidov v lokalno pridelanem sadju in zelenjavi ter primerjava prisotnosti aktivnih snovi med istimi sortami lokalnih in uvoženih sort jabolk v času polne zrelosti.

V okviru projekta bomo pridobili podatke o varnosti (ostanki fitofarmacevtskih sredstev – FFS) ter kakovosti (vsebnost vitaminov A, B, C in K) slovenskega sadja in zelenjave, z namenom zaščite zdravja potrošnikov in ozaveščanja o prednostih lokalnih pridelkov. Če raziskava potrdi, da slovenski pridelki vsebujejo manj ostankov FFS in višje vrednosti vitaminov kot uvoženi, bi to lahko dodatno povečalo zaupanje potrošnikov v slovenske pridelovalce. Takšne ugotovitve bi lahko spodbudile večje povpraševanje po lokalno pridelanem sadju in zelenjavi, s tem pa pripomogle k zmanjšanju uvoza, okrepitvi samooskrbe ter pospešitvi trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva.

KLJUČNE BESEDE

Vitamin A, vitamin B, vitamin C, vitamin K, ostanki FFS, sadje, zelenjava, lokalno, izbrana kakovost, uvoz, Slovensko, domače, aktivna snov, ostanki fitofarmacevtskih sredstev