Združeni narodi - FAO so 20. decembra 2013 na svojem 68. zasedanju razglasili
Mednarodno leto tal 2015 in hkrati tudi proglasili 5. december za Svetovni dan tal
Govorimo o tleh (video) Tla govorijo (razstava)
Namen Mednarodnega leta tal 2015 je osveščanje, ki naj bi pripeljalo k boljšemu, trajnostnemu ravnanju s tlemi in seveda s kmetijskimi zemljišči. Aktivnosti potekajo pod okriljem FAO in Global Soil Partnership (GSP), ki je prostovoljno združenje vladnih, nevladnih in strokovnih organizacij in si prizadeva za ohranjanje zdravih in produktivnih tal za potrebe človeštva.
Kmetijski inštitut Slovenije je aktivni član GSP. Po svojih zmožnostih prispevamo k zavedanju o pomenu ohranjanja kakovosti in varovanja tal za dobrobit človeštva in življenja na Zemlji.
Izdali smo koledar in odpiramo spletni portal eTLA na katerem smo pripravili in po zmožnostih interpretirali nekatere podatke tal in zemljišč Slovenije. Pripravili smo razstavo Tla govorijo. Vabimo k ogledu in uporabi.
Infomacije in izbrani videi, kako po svetu vidijo tla, njihov pomen in problematiko:
Povezave:
Video kmetijskega ministrstva ZDA
Zgibanka:
Plakat:
Več o tleh in o problematiki tal
Tla ali koža zemlje, kot jih nekateri imenujejo, se pojavljajo v številnih oblikah, z različnimi lastnostmi in različnih primernosti. Nekatere kemijske in fizikalne lastnosti se odražajo v rodovitnosti – ključni lastnosti za pridelavo potrebnih količin zdrave in kakovostne hrane ter za prirast lesa ali druge biomase. Razlike v oblikah in vrstah tal v osnovi določajo pestrost kopenskih ekosistemov oz. vrsto naravnih habitatov. Biotska pestrost na kopnem izhaja iz pestrosti tal.
Potrebe naraščajo
Številčnost svetovnega prebivalstva narašča, s tem pa naraščajo tudi potrebe po naravnih virih in seveda po hrani. Potrebujemo več kmetijskih zemljišč in boljša, bolj produktivna tla. Vendar gredo mnogi procesi predvsem v smer zmanjševanja obsega in kakovosti tal. Erozije, suše, zmanjšanje organske snovi v tleh, zaslanjanje in splošno zmanjševanje rodovitnosti so v svetu in pri nas veliko problem. Mnogi drugi procesi in njihove posledice zmanjšujejo obseh GZ ali uničujejo tla. V Sloveniji so dobro znane suše in pozidave najboljših kmetijskih zemljišč. Posledice klimatskih sprememb se kažejo tudi v zmanjšanju obsega kakovostnih tal oz. rodovitnosti zemljišč.
Funkcije in ekosistemske storitve
Tla so prostor, v katerem se srečujeta živi in neživi svet. Vemo, da omogočajo rast rastlinam in s tem pridelavo hrane ali prirast lesa. Vendar poleg tega razgrajujejo organsko snov, skladiščijo in sproščajo ogljik, da je znova na voljo za fotosintezo, omogočajo kroženje hranil, zadržujejo, razgrajujejo in nevtralizirajo škodljive snovi, filtrirajo padavine in napajajo vire pitne vode, so svojevrsten življenjski prostor za izjemno število različnih organizmov; vir surovin in shramba dediščine preteklih časov … Seznam je dolg in pester. Tla torej izvajajo ekosistemske storitve, ki so ključnega pomena za delovanje kopenskih ekosistemov in obstoj življenja na kopnem.
Pridelava biomase (hrana, les, tudi energetske rastline) je le ena od pomembnih funkcij tal, ki pa je dolgo veljala za primarno, če ne edino. Vendar so tla v središču vseh okoljskih procesov. Čiščenje meteornih in poplavnih voda, skladiščenje ogljika, kroženje snovi in energije, nevtralizacija, zadrževanje in razgradnja škodljivih snovi, so habitat z izjemno biotsko pestrostjo...
Tla so bistven del okolja. In degradacija tal je degradacija okolja.
Zavedanja o pomenu tal
Tla so bila v preteklosti zapostavljena. Sodobnemu človeku so samoumevna in mogoče tudi zato mnogokrat prezrta dobrina. Niso neskončen vir; za njihov nastanek so potrebna desettisočletja in pomembno je, kako ravnamo z njimi. Spoznanja o njihovem pomenu za življenje na kopnem se širše uveljavljajo šele v zadnjih letih. Pomembno je, da spoznanja o pomenu tal spremenijo naša ravnanja in jih usmerijo v boljše varovanje in trajnostno gospodarjenje s tem naravnim virom. Pravega trajnostnega razvoja brez ohranjanja kakovosti tal in dobrih kmetijskih in gozdnih zemljišč, enostavno ni.
Vprašanja in komentarji na cto(at)kis.si
Potrebne aktivnosti in raziskave
Tudi tla Sovenije potebujejo trajnostno ravnanje. Pravega trajnostnega razvoja brez ohranjanja in varovanja tal enostavno ni. Tradicionalne kmetijske načine je potrebno prilagoditi v smeri trajnostne rabe tal in varovanja naravnih virov, predvsem podzemnih in površinskih voda, izpustov toplogrednih plinov in zagotavljanja biotske pestrosti kmetijskega prostora. Tako kot povsod so tudi na tem področju potrebna nova znanja, nove ugotovitve in nove tehnologije.
V kmetijski pridelavi je potrebno, kjer je možno, povečevati kakovost in rodovitnost oz. jo vsaj ohranjati; s tem zagotavljati obseg in rodovitnost zemljišč nam in predvsem zanamcem. Pridelavo, razvoj tehnologij in primernih agrotehničnih ukrepov ter načine obdelave zemljišč je potrebno prilagoditi lastnostim različnih vrst tal.
Prizadevanja za primerno vsebnost humusa v tleh, varovanje tal pred erozijo, zbijanjem, izgubo hranil in zakisanjem je potrebno v večji meri vrniti med kmetijsko okoljske ukrepe in med pomembne raziiskovalne tematike. V okviru blaženja vplivov klimatskih sprememb moramo bolje izkoristiti tla kot ponor atmosferskega CO2.