AKIS partnerstvo za uvedbo digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo

Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.

Trajanje projekta: 19. 6. 2025 – 19. 7. 2029

Partnerji pri projektu:

• Kmetijski inštitut Slovenije (vodilni partner)
• Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
• Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za robotiko
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
• Šolski center Ptuj – Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
• Allium z.o.o., - so. p.
• Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.
• ŽIPO Lenart d.o.o.
• PP Agro d.o.o.
• Kmetija Burger
• Ekološka kmetija PeTiDa
• Kmetija Vitez
• Kmetija Močnik
• Kmetija Bogovič

Vodja projekta: dr. Blaž Germšek

Odobrena sredstva: 1.999.979,86 €

Opis projekta

Slovensko kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi, kot so razdrobljenost kmetij, staranje kmečkega prebivalstva, vplivi podnebnih sprememb in nizka stopnja digitalizacije. Ti dejavniki zmanjšujejo produktivnost in ogrožajo dolgoročno trajnost kmetijske pridelave. Projektni konzorcij bo s povezovanjem znanstvenih institucij, svetovalnih služb in kmetov razvijal in uvajal digitalne ter trajnostne prakse, ki bodo krepile konkurenčnost in odpornost slovenskega kmetijstva. S postavitvijo poskusno-demonstracijskih lokacij po Sloveniji, vključevanjem novih tehnologij in ciljno usmerjenim izobraževanjem bo projekt omogočil prehod v zeleno, podnebno odporno in digitalno kmetijstvo.

Osredotočili se bomo na tri ključne vsebinske sklope:

• Aero kmetijstvo: Razvoj in implementacija metod foliarnega gnojenja ter natančnega apliciranja sredstev za varstvo rastlin z uporabo brezpilotnih letalnikov (dronov) za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje okoljskega odtisa.
• Robotika v kmetijstvu: Razvoj in uvedba različnih agrorobotskih rešitev v rastlinski pridelavi, vključno s testiranjem robotskih sistemo. Uvajanje agrorobotike kot avtonomne alternative traktorski mehanizaciji v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in deloma vinogradništvu, z namenom avtomatizacije delovnih opravil ter zbiranja podatkov za napredno analitiko v okviru sklopa digitalizacije v kmetijstvu.
• Digitalizacija v kmetijstvu: Digitalizacija tal, razvoj preskripcijskih map, testiranje platform za beleženje delovnih procesov in vzpostavitev centralizirane ITC platforme za izmenjavo znanja.

Cilji

• Povezovanje znanja: Vzpostavitev vsaj 3 trajnih partnerstev med raziskovalci, svetovalci in kmeti za digitalizacijo in robotizacijo.
• Vzpostavitev infrastrukture: Ustanovitev vsaj 5 poskusno-demonstracijskih lokacij za prenos znanja in tehnologij v prakso. Vzpostavitev in opremljanje poskusno-demonstracijskih objektov in poligonov na najmanj 3 lokacijah.
• Razvoj tehnoloških rešitev: Oblikovanje najmanj 3 prilagojenih rešitev za digitalizacijo in robotizacijo, zasnovanih po potrebah kmetov.
• Prenos znanja: Izvedba najmanj 2 letnih izobraževanj in vključitev vsaj 150 kmetov v izobraževalne programe.
• Digitalna platforma: Vzpostavitev interaktivne spletne platforme za izmenjavo znanja in rezultatov.
• Zeleni prehod: Razvoj sistemskih rešitev za zmanjšanje rabe virov, emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam.
• Kroženje podatkov: Vpeljava sistema za zbiranje in analizo kmetijskih podatkov na vsaj 9 kmetijah za izboljšano odločanje.

Pričakovani rezultati

• Izboljšan ukrep za precizno gnojenje in škropljenje (PGS): S testiranjem napredne mehanizacije, opremljene z GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) in sekcijskim zapiranjem, bomo pripravili predlog za tehnično nadgrajen in učinkovitejši ukrep PGS.
• Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS): Z uvajanjem brezpilotnih letalnikov za izdelavo preskripcijskih map, natančnim škropljenjem in robotskimi sistemi za obdelavo tal želimo na sodelujočih kmetijah doseči približno 10 % zmanjšanje uporabe FFS.
• Večja produktivnost in učinkovitost kmetij: Povečati produktivnost določenih delovnih procesov za 10 % z uporabo robotike, digitalnih orodij za načrtovanje pridelave in preciznih tehnologij. Optimizirati rabo virov in zmanjšati stroške dela za 15 %, s čimer želimo izboljšati konkurenčnost ter finančno stabilnost kmetij.