Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere

"Review and selection of the most appropriate non-chemical methods for weed control as a substitute for the use of glyphosate and other herbicides in Slovenian conditions"
 


Šifra projekta: V4-1801   Trajanje projekta: 1.11.2018 do 31.10.2020 (3 leta)

Financiranje projekta: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru izvajanja Ciljnega raziskovalnega programa » Zagotovimo si hrano za jutri« v letu 2018
 
Projektna skupina:
Kmetijski inštitut Slovenije (KIS);  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (UM-FKBV);  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (UL-BF);  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS-KGZ Maribor)

Nosilec projekta: dr. Robert Leskovšek

Informacije: dr. Robert Leskovšek (robert.leskovsek@kis.si)

 

Ozadje in problematika:

Ena od prednostnih programskih usmeritev slovenskega kmetijstva v srednjeročnem obdobju do leta 2020 je upoštevanje njegove večnamenske vloge v okviru trajnostnega razvoja (Strategija, 2014). Sprejeta resolucija stremi k večji prehranski varnosti, bolj ekonomsko učinkovitem in konkurenčnem, socialno in družbeno odgovornem, hkrati pa tudi okolju prijaznem modelu razvoja slovenskega kmetijstva.

Z letom 2014 je Slovenija pričela izvajati Splošna načela IVR pred škodljivi organizmi (Priloga 3 Direktive 2009/128/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za doseganje trajnostne rabe pesticidov). Direktiva nalaga članicam, da vzpostavijo sisteme IVR pred škodljivimi organizmi in sprejmejo nacionalni akcijski načrt trajnostne rabe FFS (NAP).  Eden od ciljev NAP je zmanjšanje porabe FFS in njihova strokovno upravičena uporaba, ki naj temelji na izboljšanju tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin. Pri tem smo tesno vezani tudi na usmeritve Evropske komisije za prihodnje programsko obdobje po letu 2020, saj bodo bodo morali ukrepi med drugim prispevati k ciljem na področju varovanja voda in biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in z njimi povezanimi emisijami toplogrednih plinov, ohranjanja rodovitnosti tal in kakovosti zraka.

Uravnavanje plevelne vegetacije predstavlja enega večjih izzivov v kmetijski pridelavi. Tekmovanje plevelov z gojenimi poljščinami povzroča velik izpad pridelka, še posebej to velja za vrste, za katere je značilen počasen začetni razvoj. Čeprav imamo v splošnem na voljo precej kemičnih in nekemičnih ukrepov za zatiranje plevelov, je njihova uporaba v nekaterih primerih omejena ali pa ekonomsko neupravičena. Pri kemičnih metodah zatiranja smo pri nekaterih kmetijskih rastlinah po eni strani omejeni s številom registriranih pripravkov, po drugi strani pa je kmetijskim pridelovalcem v zadnjem času, zaradi vse strožjih zahtev na področju registracij, na voljo vse manj učinkovitih pripravkov. Da bi zmanjšali negativni vpliva FFS na okolje in zdravje ljudi si prizadevamo, da bi bila uporaba herbicidov omejena na najmanjšo možno mero, vendar brez vpliva na zmanjšanje pridelka. Kljub temu, da imamo na voljo zelo učinkovite ukrepe kot je npr. pridelovanje na foliji v vrtnarstvu ali pa uporaba zelo natančnih in učinkovitih strojev za mehansko zatiranje plevela, te metode niso primerne za vse vrste kmetijskih rastlin v naših pridelovalnih razmerah ali pa se ukrepi zaradi visokih stroškov niso uveljavili v slovenskem prostoru. Za uspešno uravnavanje plevelne vegetacije potrebujemo ukrepe prilagojene slovenskim rastnim razmeram in tipu gojene rastline predvsem v smislu ekonomske upravičenosti izvajanja posamezne strategije, ki pa pred uvajanjem potrebujejo svojo potrditev v praksi.

Cilji projekta:

V okviru predlaganega projekta nameravamo opraviti pregled in izbor ustreznih nekemičnih metod zatiranja plevela in izbrane rešitve tudi preveriti v realnih pridelovalnih pogojih ter ustrezno ekonomsko ovrednotiti njihove stroške. Eden od končnih rezultatov projekta bodo predlagane nekemične metode, ki so tehnološko zelo napredne, vendar žal v praksi pri nas še premalo preizkušene. Ker je njihova uporaba pogosto povezana z visokimi stroški, so zato primerne za uvajanje preko dolgoročno usmerjenih ukrepov skupne kmetijske politike na tehnološko zelo opremljenih kmetijah, ki že danes sledijo trendom sodobne pridelave. Glavni poudarek pri končnih rezultatih pa nameravamo posvetiti izboru in praktičnemu preizkusu metod, ki jih je mogoče hitro in enostavno neposredno prenesti v prakso in na ta način izboljšati tako trajnostni vidik sovenske kmetijske pridelave, kakor tudi povečati konkurenčnost slovenskih kmetijskih gospodarstev.

 

O projektu - SICRIS (raziskovalci, sodelujoče organizacije, pomen incilji): V4-1801