Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom »Prilagajanje vinogradništva na podnebne spremembe s principi visokostorilnega trajnostnega upravljanja vinogradov s pametnimi tehnologijami«, se izvaja v okviru podukrepa 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.
KOORDINATOR PROJEKTA (VODILNI PARTNER): KGZS - Zavod Maribor
PARTNERJI PROJEKTA:
- Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
- Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo
- Kmetijski inštitut Slovenije
- JPZ Janez Zorko
- KMG Radgonske gorice
- KMG Toplišek
- KMG Hlade
- KMG Greif
TRAJANJE PROJEKTA: 12.12.2023 – 13.12.2024
NAMEN IN CILJI PROJEKTA:
Številni vinogradniki zamujajo v razvoju novih pridelovalnih sistemov grozdja, ki so potrebni zaradi adaptacije na klimatske spremembe in tudi v smislu prilagoditve potrebam zelene EU politike, bodisi za pridobitev upravičenosti do podpor ali pa za potrebe bolj konkurenčnega marketinga. Cilj projekta je s praktično demonstracijo alternativne pridelave grozdja v vinogradih na več lokacijah po Sloveniji prikazati izvedljivost alternativnega digitalizacijsko podprtega koncepta pridelave grozdja z namenom povečati ekološko in ekonomsko učinkovitost pridelave.
Prikazati želimo nov koncept nege ledine (z uporabo različnih strojnih alternativnih tehnik) med vrstami in pasu pod trtami s katerim lahko omogočimo prenehanje uporabe herbicidov, manjšo porabo strojnih ur in goriva, povečanje biodiverzitete, povečano sekvestracijo C, zmanjšanje erozije in izboljšanje lastnosti tal. Izvajanje monitoringa bomo uvedli preko nizko-cenovnih pametnih senzorskih merilnih postaj (IoT tehnologij) preko katerih bomo lahko na individualnih kmetijskih gospodarstvih bolj natančno ocenjevali različne faktorje, ki vplivajo na rast in uspevanje vinske trte. Prikazati želimo razliko v ekonomskih (cost/benefit) in okoljskih kazalcih (life cycle) med klasičnim in alternativnim 0.0-residue konceptom pridelave. Dokazati želimo, da lahko s sodobno škropilno aplikacijsko tehniko in novim konceptom varstva vsaj do 50 % zmanjšamo porabo FFS in vsaj 70 % zmanjšamo koncentracijo ostankov FFS v vinu.
Preko sodobnih IoT tehnologij bomo omogočili daljinsko zaznavanje porabe količin odmerkov škropilne brozge, prihranke škropilne brozge glede na dejansko tretirano gostoto listne mase in zmanjšanje porabe FFS. IoT tehnologije bodo preko hitrih usmerjevalnikov za mobilni internet omogočile izmenjavo parametrov/podatkov. Preko internetnih vsebin (informacij v obliki parametrov/podatkov) bo lahko kmetijsko gospodarstvo takoj dostopalo.
PRIČAKOVANI REZULTATI PROJEKTA:
Zmanjšana uporaba nitritov pomeni manjše tveganje za nastanek kancerogenih nitrozaminov v samem produktu ali kasneje v procesu prebave pri človeku. Tudi sam postopek predelave vpliva na biokemijske reakcije fiksacije nitratnega iona ter vsebnost rezidualnega nitrita. Hkrati pa ima zmanjšanje uporabe nitritov/nitratov lahko posledice za svežino in obstojnost proizvoda zaradi njihove močne antioksidativne vloge. Formulacije za proizvode z zmanjšano vsebnostjo dodanih nitratov/nitritov ali z naravnim nadomestkom, ter boljša kontrola rezidualnega nitrita z ustreznimi tehnološkimi postopki, je za prakso ključnega pomena, saj omogočajo izdelavo inovativnih proizvodov z dodano vrednostjo, ki je v skladu z zahtevami potrošnikov po zmanjšani uporabi kemijskih dodatkov v prehrani. Zmanjšanje uporabe nitratov in nitritov ima lahko tako pomemben ekonomski (preko možnosti razvoja novih tipov oz. znamk proizvodov, zapolnjevanje novih tržnih niš in omogočene sklenjene proizvodnje na kmetiji), okoljski (manj onesnaževal) in zdravstveni učinek.
POVEZAVE:
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje