Mednarodna konferenca projekta Carbon for Soil Quality

Sredozemlje je eno izmed podnebnih žarišč Evrope, ki se sooča z vse pogostejšimi sušami, ekstremno vročino in nestabilnimi vzorci padavin. Tla v regiji so pogosto plitva, degradirana in revna z organsko snovjo, kmetijski sistemi pa se spopadajo z razdrobljenostjo, opuščanjem kmetijskih zemljišč in staranjem kmetijske populacije. Carbon farming oz. ogljično kmetovanje se uveljavlja kot ključen pristop, ki ne prispeva le k izboljšanju odpornosti tal in blaženju podnebnih sprememb, temveč tudi k širšemu družbeno-ekonomskemu razvoju podeželja.

V sredo, 10. decembra 2025 je projekt Carbon for Soil Quality (C4SQ) organiziral hibridno mednarodno konferenco v Solunu in prek spleta, ki je združila raziskovalce, oblikovalce politik, svetovalce in izvajalce iz različnih evropskih držav.

Osrednji izziv podnebnih sprememb je bil jasno izpostavljen, saj projekcije kažejo, da bi lahko številna območja južne in vzhodne Evrope do leta 2100 padla pod 1 % organskega ogljika v tleh (SOC). Tako nizke vrednosti bi močno zmanjšale rodovitnost tal, sposobnost zadrževanja vode in odpornost na ekstremne vremenske pojave. Brez pomembnega prehoda k trajnostnemu upravljanju tal in praksam ogljičnega kmetovanja bo že ohranjanje obstoječih ravni SOC predstavljalo velik podvig.

Projektni partnerji iz Slovenije, Španije, Italije, Grčije, Črne gore in Severne Makedonije so predstavili glavne rezultate projekta združene v zbirko orodij za ogljično kmetovanje (Carbon Farming Toolbox). Ta vključuje katalog referenčnih vrednosti SOC in kakovosti tal, metodologijo za analizo organskega ogljika, smernice za tovrstne prakse kmetovanja in modele poslovnega sodelovanja ter priporočila za sheme trgovanja z ogljikom (t.i. carbon credits).

Zbirka orodij ponuja pot in prve korake k rešitvam, zlasti prek kataloga referenčnih vrednosti SOC ter metodologije za analizo organskega ogljika in spremljanje kakovosti tal. Modelni pristopi so bili prilagojeni sredozemskim razmeram za oceno potenciala odvzema in hranjenja ogljika, smernice pa opisujejo ustrezne tehnike, njihove stroške, koristi in vplive na ekosistemske storitve. Kljub temu je izvajanje v veliki meri odvisno od zmožnosti kmetov za obvladovanje visokih stroškov analize tal, opreme in certificiranja. Ozaveščenost o ogljičnem kmetijstvu ostaja nizka, tradicionalne prakse, kot sta globoko oranje in sežiganje rastlinskih ostankov, pa dodatno zavirajo njegovo uveljavitev, kljub naraščajočemu zanimanju mlajših kmetov, nevladnih organizacij in raziskovalcev.

Več v IZJAVI ZA JAVNOST.

Rezultati projekta in dodatne informacije o projektu C4SQ so na voljo na spletni strani: https://carbon4soilquality.interreg-euro-med.eu.