Raziskovalna dejavnost KIS je povezana s širšim področjem kmetijstva, ekologije in varstva okolja. Temelji na evropskih in slovenskih strateških dokumentih, kot so: okvirni programi raziskav EU (Obzorje 2020, Obzorje Evropa), nacionalne strategije in usmeritve za program dela JRZ »Strategija razvoja slovenskega kmetijstva« ter drugi razvojni dokumenti, usmerjeni k upoštevanju okolju prijaznih načinov pridelave.
Raziskovalna dejavnost poteka v okviru štirih raziskovalnih programov, od teh tri vodi KIS, vodja enega pa je Biotehniška fakulteta, UL:
- Trajnostno kmetijstvo (P4-0133),
- Agrobiodiverziteta (P4-0072),
- Kmetijstvo naslednje generacije (P4-0431)
- Ekonomika agroživilstva in naravnih virov (P4-0022; vodja na BF),
Na institucionalnem stebru ima KIS infrastrukturni program »Razvoj tehnologij in nadzor pridelave v kmetijstvu (I0-0011I)«.
Raziskovalni program Trajnostno kmetijstvo izvaja raziskave v podporo konkurenčni in okoljsko trajnostni proizvodnji kakovostne ter zdrave hrane živalskega in rastlinskega izvora. Proučuje izzive trajnostnega kmetijstva v lokalnem in globalnem kontekstu in sicer na področjih govedoreje, prašičereje, čebelarstva, sadjarstva, vinogradništva in vinarstva ter kmetijske tehnike. Raziskave izhajajo iz potreb, ki so bile prepoznane preko vsakodnevnih stikov s kmeti, svetovalci, rejskimi organizacijami, testiranja sort sadja in vinske trte, vrednotenja ostankov fitofarmacevtskih sredstev glede na kmetijsko prakso ali sodelovanja z vlado na temo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal.
Vodja programa je dr. Marjeta Čandek Potokar.
Raziskovalni program Agrobiodiverziteta vključuje izkušene znanstvenike s področij rastlinske genetike ter žlahtnjenja, fiziologije rastlin, interakcij rastlin s patogeni in prenašalci bolezni ter tehnologij pridelave kmetijskih rastlin. Delo poteka s poudarjenim interdisciplinarnim in celovitim pristopom. Raziskave v rastlinski genetiki so usmerjene k uspešni identifikaciji funkcionalnih in gensko vezanih markerjev za agronomske in prehranske lastnosti v izbranih kmetijskih rastlinah. Pomembno področje raziskovanja se nanaša na mehanizme rastlinske odpornosti na abiotski (suša) in biotski (škodljivci). Na področju varstva rastlin proučujemo biotično varstvo rastlin, taksonomske nejasnosti vrst ogorčic, prijazne metode varstva rastlin, raznolikost ter interakcije med virusi in njihovimi gostiteljskimi rastlinami. Z raziskavami na področju trajnostnih tehnologij v trajnih poskusih odkrivamo morebitne počasne spremembe, ki jih povzročajo pridelovalni sistemi na dolgi rok in tako ugotavljamo morebitne nevarnosti za okolje ter ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč.
Vodja programa je dr. Barbara Pipan.
Raziskovalni program Kmetijstvo naslednje generacije vključuje raziskovalce iz sedmih oddelkov inštituta ter iz dveh sorodnih raziskovalnih inštitucij. V preteklem letu so izvajali raziskave na področjih agroekologije, varstva rastlin in genomike ter vrtnarstva in integriranega varstva rastlin. Raziskovanje v okviru področja agroekologije je vključevalo študije o vplivu divjih živali na kmetijske ekosisteme, sinergije med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in varstvom pitne vode, trajnostne strategije za zatiranje plevela, proučevanje prepustnosti krajine za ekološko povezljivost itd. Na področju varstva rastlin in genomike je bil poudarek raziskovanja na kemotaktičnih odzivih nematod na sluz mehkužcev, genomski raznolikosti in populacijski strukturi pomembnih opraševalcev, kot je kranjska čebela, in rastlinski genomiki in bioinformatiki na primeru genskih modelov krompirja. Raziskave na področju vrtnarstva in integriranega varstva rastlin so se nanašale na učinke skladiščenja v modificirani atmosferi na kemični profil plodov borovnic, strategije integriranega zatiranja škodljivcev za zatiranje varoje v čebeljih družinah. Navigacijski signali za parazitske nematode ter identifikacija in karakterizacija genov Planococcus citri so poglobili poznavanje področja nematologije, varstva rastlin in genomike.
Vodja programa je dr. Jaka Razinger.
Raziskovalni program Ekonomika agroživilstva in naravnih virov združuje agrarne ekonomiste štirih raziskovalnih organizacij. Vodenje programa izvaja Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, iz KIS sodeluje Oddelek za ekonomiko kmetijstva. Temeljni cilj programa v tekočem obdobju je z oblikovanjem novih interdisciplinarnih znanj prispevati k preobrazbi agroživilskega sistema na poti zagotavljanja trajnosti in zelenega prehoda. Rezultati raziskovanja pomenijo temelje za odločevalske procese na področju javnih politik, upravljanja na ravni gospodarskih subjektov in sektorjev (agroživilska veriga in biogospodarstvo) ter ozaveščanje potrošnikov o trajnostni in zdravi oskrbi s hrano. Vsebinski sklopi programa so: Na dejstvih utemeljena kmetijska politika, Management trajnostnega kmetijstva, Kmetijstvo in ohranjanje biodiverzitete, Podeželska partnerstva in krožno biogospodarstvo ter Specifične študije potrošniških navad.
Članici programa na KIS sta dr. Maja Kožar in dr. Tanja Travnikar.
Infrastrukturni program Razvoj tehnologij in nadzor pridelave v kmetijstvu sestavlja šest raziskovalno-razvojnih enot, ki nudijo infrastrukturno podporo predvsem raziskovalnim programom in projektom na različnih raziskovalnih vsebinah s področja kmetijstva, ekologije in varstva okolja. Vse organizacijske enote infrastrukturne dejavnosti nudijo tehnološko podporo tudi izvajanju številnih razvojnih in strokovnih nalog s področja preskušanja sort in semenarstva, varstva rastlin, živinoreje, genske banke kmetijskih rastlin, kakovosti kmetijskih pridelkov in ekologije. Našo infrastrukturno dejavnost pa za svoje raziskovalno delo uporabljajo tudi druge raziskovalne organizacije.
Vodja programa je Mojca Škof.
Centri in laboratoriji za raziskovalno in strokovno dejavnost:
- Infrastrukturni center Jablje,
- Infrastrukturni center Komenda,
- Infrastrukturni center Brdo,
- Infrastrukturni center Ptuj,
- Poskusni center za živalsko produkcijo, v okviru katerega delujeta Poskusni center za čebelarstvo in Poskusni hlev za prašiče,
- Semenski laboratorij,
- Centralni laboratorij,
- Podatkovno informacijski center, v okviru katerega delujejo Živinorejski center, Talni podatkovno informacijski center, Knjižnica in Projektna pisarna ter
- specializirani laboratoriji s področja varstva rastlin, čebelarstva, živinoreje, kmetijskega strojništva in genetike.
