Uredba o izvajanju ... vsebinska obrazložitev 

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID, Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: zakon ali ZZrID) uvaja več določb, ki se nanašajo na uresničevanje načel odprte znanosti. Gre za uvajanje raziskovalnih politik evropskega raziskovalnega prostora (ERA), v katerem tako kot druge države članice EU sodeluje tudi Slovenija. Glavna določila zakona glede odprte znanosti so, da mora znanstvenoraziskovalna dejavnost temeljiti na načelih odprte znanosti (drugi odstavek 6. člen), kar vključuje zlasti odprti dostop (po načelu odprt, kolikor mogoče, zaprt, kolikor je nujno) do vseh raziskovalnih rezultatov, ki morajo biti najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in vnovič uporabni/»Reausable« oziroma FAIR, uporabo odgovornih metrik za vrednotenje znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter vključevanje skupnosti in občanske znanosti.

Ukrepi odprte znanosti so del aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti (16. člen). Sredstva za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti se z zakonom namenjajo tudi za sofinanciranje izvajanja ukrepov odprte znanosti (točka 2 in točka 9, drugi odstavek, 12. člen). V okviru institucionalne samoevalvacije se morajo obravnavati tudi aktivnosti odprte znanosti (prvi odstavek, 31. člen).

Odprta znanost v Sloveniji sledi širšim evropskim in globalnim trendom, ki spodbujajo prost dostop do znanstvenih raziskav, podatkov in publikacij. Glavni cilji odprte znanosti so izboljšati dostopnost raziskovalnih rezultatov, povečati transparentnost znanstvenega dela ter spodbuditi sodelovanje in inovacije.

Izbira ustrezne licence - uporaba odprtih licenc, kot je Creative Commons (CC BY, CC BY-SA, CC BY-NC), zagotavlja, da so vaša dela široko dostopna in da se ohrani ustrezno priznavanje avtorstva.

Objavljanje v odprtodostopnih revijah - pred objavo preverite, ali revija podpira odprti dostop (npr. DOAJ – Directory of Open Access Journals).

Samoarhiviranje in repozitoriji - arhivirajte svoje raziskovalne članke v odprtih repozitorijih, Zenodo, ali npr. institutionalni repozitoriji – za KIS je to DiRROS.

Uporabite SHERPA/RoMEO za preverjanje, katere različice člankov je dovoljeno arhivirati.

Upoštevanje politik financerjev in institucij - številni financerji, zahtevajo odprti dostop do rezultatov raziskav. Institucionalne politike pa lahko določajo, v katerih repozitorijih je treba shraniti dela ali pa priporočajo v katerih je priporočljivo shraniti dela ali raziskovalne podatke.

Stroškovna optimizacija - če revija zahteva plačilo APC (Article Processing Charge), preverite možnosti financiranja prek svoje institucije, projektov ali razmislite o objavi v diamond OA revijah, kjer avtorji ne plačujejo stroškov objave.

Ozaveščanje in promocija – kadar delite svoje raziskave na platformah, kot so ResearchGate, Academia.edu, vedno preverite avtorske pravice. Uporabite trajne identifikatorje (DOI, ORCID, PID -persistent identifiers) predstavljajo enolične in trajne povezave do različnih digitalnih objektov (npr. znanstvenih publikacij, raziskovalnih podatkov, predregistracijskih poročil ipd.), ne-digitalnih objektov (npr. afiliacij, projektov, predmetov ipd.) in ljudi.) za večjo sledljivost, vidnost in najdljivost vašega dela.

Kodeks odprtega objavljanja v raziskovalnem delu na Kmetijskem inštitutu Slovenije določa smernice in načela za transparentno, dostopno in etično objavljanje znanstvenih rezultatov ter spodbuja odprto znanost.

Etika in integriteta v znanosti se nanašata na moralna načela in vrednote, ki usmerjajo raziskovalni proces, raziskovalna integriteta pomeni spoštovanje akademskih in znanstvenih standardov ter poštenost pri izvajanju in objavljanju raziskav.

Odprta znanost spodbuja dostopnost, preglednost in sodelovanje v znanstvenih raziskavah. Temelji na načelih odprtega dostopa do publikacij, deljenja podatkov in sodelovanja med raziskovalci. Vendar pa tak pristop prinaša tudi etične izzive in zahteva visoko stopnjo integritete raziskovalcev. Raziskovalna integriteta pomeni spoštovanje akademskih in znanstvenih standardov ter poštenost pri izvajanju in objavljanju raziskav.

Avtorske pravice raziskovalcev

Avtorji (raziskovalci) imajo izključno pravico do svojih del, vključno s pravico do reproduciranja, distribuiranja in javne objave. Raziskovalci lahko svoje delo licencirajo pod odprtimi licencami (npr. Creative Commons - CC), kar omogoča širšo dostopnost in uporabo rezultatov raziskav. Delodajalci (npr. univerze, raziskovalni inštituti) lahko zahtevajo delne pravice do avtorskih del, če so raziskave financirane z njihovimi sredstvi.