Visoke temperature in pomanjkanje padavin so letos močno prizadeli posevke koruze, predvsem na plitvih tleh in tleh z manjšo sposobnostjo zadrževanja vode. Na najbolj prizadetih območjih se rastline že sušijo, storži pa se niso razvili ali so razviti le deloma.
Kljub videzu povsem posušene rastline pa je lahko koruza še vedno preveč vlažna za siliranje. Če storži niso razviti, je delež sušine manjši, kot bi lahko sklepali po videzu rastline, saj stebla tudi ob popolnoma suhih listih vsebujejo precej vode. Za uspešno siliranje mora koruza vsebovati najmanj 300 g sušine na kg.
Pri močno prizadeti koruzi brez razvitih storžev je zato priporočljivo vsebnost sušine določiti s sušenjem. Če so listi na višini, kjer je običajno storž, in nad njo še zeleni, je za siliranje prezgodaj. Tudi če so zeleni le še zgornji listi, je koruza zelo verjetno še preveč vlažna.
Pri koruzi, ki jo je suša prizadela, vendar ima razvite storže, bo treba letos silirati prej kot običajno. Primerna vsebnost sušine je med 300 in 350 g/kg, čas žetve pa lahko ocenimo tudi glede na položaj mlečne črte na zrnu. Primeren čas za siliranje je, ko je mlečna črta na približno ¼ do ½ zrna in pri korenu zrna ni več mlečka. Tudi povešeni storži sami po sebi še ne pomenijo, da je koruza pripravljena za siliranje.
Najzanesljivejšo podlago za določitev optimalnega časa žetve predstavlja laboratorijsko določena vsebnost sušine.
Podrobnejša priporočila je pripravil dr. Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije.