Znanstveni svet Kmetijskega inštituta Slovenije je ob koncu leta podelil priznanja delavcem KIS za dosežke pri znanstveno-raziskovalnem delu v letu 2025. Namen podeljevanja priznanja ZS Kmetijskega inštituta Slovenije je prepoznati in izpostaviti dosežke sodelavcev KIS v posameznem letu. Za leto 2025 so bila podeljena tri priznanja v dveh kategorijah.
Dosežka, ki prispevata k prepoznavnosti Kmetijskega inštituta Slovenije
Priznanje za dosežek, ki prispeva k prepoznavnosti Kmetijskega inštituta Slovenije v slovenskem in mednarodnem okolju v letu 2025 sta prejeli dr. Maja Kožar in mag. Romana Rutar s sodelavci Semenskega laboratorija Kmetijskega inštituta Slovenije.
Dobitnica priznanja je svoje predano delo na področju podatkovne zbirke poenostavljenega knjigovodstva na kmetijah (FADN), ki zajema svetovanje skrbnikom, analizo podatkov ter predstavitev rezultatov širši strokovni javnosti, v letih 2024 in 2025 nadgradila z uspešno zaključenim projektom Ciljnega raziskovalnega programa »Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji« in s serijo odmevnih predavanj, izobraževanj in delavnic za različne ciljne skupine na nacionalni in mednarodni ravni.
Na področju FADN je dejavna vse od prihoda na Kmetijski inštitut Slovenije, leta 2011. V zadnjih letih intenzivno prispeva k nadgradnji baze FADN s podatki in kazalniki s področja okolja in trajnosti, ki bodo del razširjene baze FSDN. Aktivno sodeluje tudi v mednarodni platformi Pacioli, ki spodbuja izmenjavo najboljših praks pri zbiranju in uporabi podatkov na ravni kmetij, ter sooblikuje razvoj metodoloških pristopov na tem področju. S svojim poglobljenim znanjem in bogatimi izkušnjami pomembno prispeva k večji analitični vrednosti in relevantnosti podatkovnih baz FADN/FSDN v podporo odločanju v kmetijstvu tako na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev kot na ravni države. Kot ključen vezni člen med skrbniki in uporabniki podatkovne baze krepi prepoznavnost in ugled Kmetijskega inštituta Slovenije v slovenskem in mednarodnem okolju.
Dobitnica priznanja vrsto let uspešno vodi Semenski laboratorij Kmetijskega inštituta Slovenije. Laboratorij je že leta 2001 pridobil mednarodno akreditacijo ISTA – standard za laboratorije, ki izvajajo vzorčenje in analize semena – kar je bila prva mednarodna akreditacija na Kmetijskem inštitutu Slovenije. V letu 2025 je bila ta akreditacija že osmič zapored uspešno obnovljena. Semenski laboratorij je od 2005 edini ISTA akreditiran laboratorij v Sloveniji. Sodi med najprestižnejše laboratorije v Evropi, saj se v primerjalnih testih ISTA redno uvršča v sam vrh. S tem zagotavlja vrhunske, mednarodno primerljive analize kakovosti semena za potrebe domače pridelave, mednarodnega prometa in uradnih kontrol. Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je pooblaščen za vzorčenje in izvajanje analiz kakovosti semena vseh rastlinskih vrst, ki so vključene na seznam ISTA.
Dosežek pomembno prispeva k prepoznavnosti Kmetijskega inštituta Slovenije in krepi njegov ugled v mednarodnem in domačem prostoru. Z zagotavljanjem mednarodno primerljivih analiz kakovosti semena Semenski laboratorij omogoča vključevanje v globalne tokove trgovanja s semenom in nudi podporo raziskovalnim in strokovnim dejavnostim na področju kmetijstva.
Pomemben strokovno-raziskovalni dosežek
Priznanje za pomemben strokovno-raziskovalni dosežek v letu 2025 so prejeli dr. Špela Modic in sodelavci dr. Eva Praprotnik, Primož Žigon, dr. Jaka Razinger, Igor Nekrep za zgodnje odkritje karantenskega škodljivca japonskega hrošča (Popillia japonica), diagnostiko, znanstveno objavo, strokovno podporo in koordinacijo pri ugotavljanju novih žarišč škodljivca ter oblikovanje ukrepov njegovega izkoreninjanja.
Dobitniki priznanja so s strokovno zasnovanim programom spremljanja japonskega hrošča (Popillia japonica), ki so ga oblikovali skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, dosegli, da je bil v letu 2024 škodljivec pravočasno zaznan in opredeljena njegova razširjenost na lokalno omejenem območju. Najdbo so potrdili s hitro in zanesljivo diagnostiko, ki je vključevala tako morfološko kot molekularno določitev. V letu 2025 so o najdbi poročali v znanstvenem članku »First report of an invasive Japanese beetle Popillia japonica Newman (Coleoptera, Scarabaeoidea) in Slovenia«, objavljenem v reviji BioInvasions Records. Članek je bil podlaga za ustrezno obravnavo pojava japonskega hrošča v Sloveniji in za določitev ukrepov zatiranja njegovih ogrcev na napadenem območju. Avtorji so z objavami v javnih občilih in z drugimi medijskimi nastopi poskrbeli tudi za obveščanje javnosti.
Gre za vzorčni primer celovite obravnave karantenskega škodljivca in učinkovitega povezovanja strokovnega in znanstvenega dela, ki bo lahko zgled za prihodnje primere. Obsega vse ključne korake: od skrbno zasnovanega programa spremljanja za zgodnje odkrivanje navzočnosti nevarnega škodljivca rastlin ter njegove hitre in natančne določitve, preko pravočasne objave v znanstveni reviji, do nadaljnje strokovne obravnave in določitve ukrepov za izkoreninjenje škodljivca kot tudi ustrezno obveščanje javnosti.
