Navadna ali evropska leska (Coryllus avellana L.) je razširjena po vsej Sloveniji. Za domačo pridelavo lešnikov jo pogosto sadimo v vrtove, tržna pridelava poteka v nasadih. Kot sadež z mnogimi koristnimi vplivi na naše telesno in duševno zdravje ter dobro počutje je lešnik vse bolj iskan med potrošniki, leska pa med sadjarji prepoznana kot ekonomsko zanimiva sadna vrsta. Površine intenzivnih leskovih nasadov so se v zadnjih dvajsetih letih povečale za sedemkrat in z 225 ha zavzemajo 5 % oz. 9. mesto med gojenimi sadnimi vrstami v Sloveniji.
V nasade uvajamo sodobne, naravi prijazne tehnologije pridelave, izpopolnjujemo postopke dodelave in priprave lešnikov za trg. Pridelovalci redno pridobivajo nova znanja in investirajo velika sredstva v opremo in mehanizacijo.
Daleč največji izziv v pridelavi lešnikov je obramba pred boleznimi in škodljivci. Njihovo število se iz leta v leto povečuje, ponekod že resno ogrožajo nasade. Zlasti nevarne so glivične bolezni, ki močno oslabijo rast leske, povzročajo manjši in slabši pridelek, lahko tudi propad rastlin. Nekatere izmed njih so izjemno trdovratne in tudi dobra agrotehnika v nasadih ne obvaruje leske pred okužbami. Zato je nujno, da znamo prepoznati znamenja bolezni in proti njim ustrezno ukrepati.
Priročnik, ki celovito, v besedi in sliki, obravnava pri nas prisotna glivična obolenja, bo pridelovalcem v veliko pomoč pri skrbi za zdravje leske in stalen ter kakovosten pridelke lešnikov, v strokovni literaturi pa bo zapolnil vrzel na področju teh vsebin.
dr. Anita Solar, znan. svet.
Slovensko strokovno društvo lupinarjev