Raziskovalni projekti

Izraz agroekologija se je pojavil pred več kot stoletjem z namenom spodbujanja trajnosti prehranskih sistemov. Ključni konceptualni okviri agroekologije vključujejo 13 načel agroekologije in 10 elementov agroekologije. Danes sta zavedanje o agroekologiji in njeno uveljavljanje v Evropi še vedno omejena; ocenjuje se, da je manj kot tri odstotke evropskih kmetij v celoti agroekoloških. Prehranske vrednostne verige so v veliki meri odvisne od dolgih, globalnih omrežij, kar je v nasprotju z osredotočenostjo agroekologije na lokalnost, raznolikost in pravičnost. Čeprav je ena ključnih ovir za prehod v agroekologijo pomanjkanje poslovnih modelov, ki bi povezovali prehranski sistem od kmetije do vilic, se večina dosedanjih raziskav agroekologije osredotoča predvsem na kmetijske prakse. Ob upoštevanju vrednostne verige in sistemskega pogleda na prehod v agroekologijo je jasno, da do tega prehoda ne more priti ločeno od preostalega gospodarskega sistema. Agroekologija predstavlja premik k večji raznolikosti in pluralnosti vrednot ter praks, kar odraža tudi vizija gospodarstva onkraj rasti.

V tem okviru je glavni cilj projekta AgroPolis »soustanoviti inovacije agroekoloških vrednostnih verig, prihodnje vizije in povezane politike, primerne za Evropo onkraj gospodarske rasti«.

Cilji

1. Razviti nov evalvacijski okvir, ki vključuje načela agroekologije v vrednostnim verigam prilagojen evalvacijski okvir.
2. Opredeliti in analizirati ključne strukturne ovire, ki preprečujejo preobrazbo v agroekološke vrednostne verige na evropski in nacionalni ravni.
3. Vzpostaviti nabor lokalnih in regionalnih »živih laboratorijev (living labs)« za soustvarjanje novih inovacij agroekoloških vrednostnih verig in pilotnih dejavnosti.
4. Vzpostaviti meddržavno politično stičišče za soustvarjanje novih idej za evropske in nacionalne agroekološke politike, ki bodo spodbujale agroekološke vrednostne verige, primerne za Evropo onkraj gospodarske rasti.
5. Analizirati in sintezno obdelati ugotovitve »živih laboratorijev« za razvoj izboljšanih agroekoloških vrednostnih verig, prihodnjih vizij in povezanih politik, primernih za Evropo onkraj gospodarske rasti.
6. Razširjati ugotovitve med relevantne praktike in oblikovalce politik na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Projekt AgroPolis uporablja »žive laboratorije« kot orodje za vključevanje deležnikov vzdolž celotne vrednostne verige z namenom soustvarjanja inovacij agroekoloških vrednostnih verig ter prihodnjih vizij in politik, primernih za Evropo onkraj gospodarske rasti.

Koncept AgroPolis temelji na dvonivojski večdeležniški strukturi »živih laboratorijev«.

1. Prva raven strukture »živih laboratorijev« obsega šest nacionalnih »živih laboratorijev«, geografsko razporejenih po Evropi (Nemčija, Italija, Norveška, Slovenija, Španija, Švedska).
2. Druga raven je meddržavno politično stičišče, osredotočeno na razvoj politik, povezanih z agroekološkimi vrednostnimi verigami, na nacionalni in evropski ravni.

V podporo »živim laboratorijem« bosta potekali dve raziskovalni dejavnosti: (1) razvoj metode za evalvacijo agroekoloških vrednostnih verig in (2) meddržavna primerjalna analiza politik, osredotočena na vključevanje agroekoloških načel in ovire zanje v nacionalnih prehranskih politikah.

Rezultati »living labov« bodo sintetizirani v dveh delovnih paketih, ki bosta zagotovila ključne izide za praktike in oblikovalce politik. Agroekološki potencial inovacij vrednostnih verig in politik bo preizkušen z uporabo evalvacijske metodologije. Ključni element koncepta AgroPolis sta razširjanje in komuniciranje procesa ter rezultatov projekta.

Vloga in aktivnosti Kmetijskega inštituta Slovenije

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) bo imel v projektu vlogo enakovrednega partnerja in bo prispeval k glavnemu in vsem podciljem projekta (WPjem) ter dejavno sodeloval v meddržavnem stičišču za soustvarjanje novih agroekoloških politik na evropski in nacionalni ravni. KIS bo vzpostavil slovenski živi laboratorij, ki se bo osredotočal na agroekološke kmetijske prakse uporabe dosevkov in naknadnih posevkov za povišanje zalog organske snovi v tleh, za zmanjšanje izpiranja nitratov v podzemno vodo ter za krepitev biodiverzitete v kmetijski krajini. S tem se bomo usmerili na proizvodni del vrednostne verige in pripravili publikacije in izobraževanja o dobrih praksah uporabe dosevkov in naknadnih posevkov za pridelovalce. Poleg tega bomo pri kmetih in kmetijskih svetovalcih preverili ovire in izzive, ki preprečujejo boljše vključevanje teh agroekoloških praks v pridelavo hrane. S tem znanjem bomo pripravili priporočila za oblikovalce politik na slovenskem in evropskem nivoju in prispevali k razvoju novega orodja za vključevanje agroekologije v vrednotenje občutljivosti vrednostne verige.

Partnerstvo

Koordinator projekta: Nordland Research Institute, Norveška

Partnerji:

• Kmetijski inštitut Slovenije, Slovenija
• Stockholm Environment Institute, Švedska
• Institut für Klimaschutz, Energie und Mobilität e. V., Nemčija
• Free University of Bozen-Bolzano, Italija
• FUNPASOS Fundación por la Sostenibilidad Participativa, Španija