Raziskovalni projekti

Naše (slovenske) avtohtone sorte jablan iz skupine samoniklo nastalih sort so Dolenjska voščenka, Gorenjska voščenka ter Goriška sevka. Naša najbolj prepoznavna hruška, ki je prav tako samoniklega izvora, je sorta Tepka. Omenjene štiri sorte so predmet proučevanja  navedenega projekta. Že v preteklosti, v času razmaha kmečkega sadjarstva, so imele navedene sorte pomembno mesto v naši pridelavi sadja. Uporabne so bile tako glede pridelave svežega sadja kot tudi sadja primernega za predelavo v sok, kis, sadno vino, suho sadje ter sadno žganje. Avtohtone sorte predstavljajo dragocen genski material ter so del naše sadjarske dediščine. Številni izdelki iz plodov avtohtonih sort bi lahko predstavljali našo kulinarično posebnost ter s tem obogatili našo turistično ponudbo. V tem smislu želimo preko projekta ozavestiti tako pridelovalce sadja, kupce, potrošnike, širšo strokovno in laično javnost ter bodoče kmetijske strokovnjake.

Projekt predstavlja sodelovanje med šestimi kmetijami in štirimi pravnimi osebami in sicer na področju ohranjanja starih sort sadnega drevja.

Cilj projekta je razviti model ohranjanja  avtohtonih sort (Dolenjska in Gorenjska voščenka, Goriška sevka ter hruška Tepka)  in ga preizkusiti na pilotnih kmetijah. Za dosego tega cilja se namerava raziskati, zakaj so te sorte imele tako pomembno vlogo v svojih okoljih skozi zgodovino sadjarstva.

Partnerji se zavedajo dragocene genske dediščine avtohtonih sort in želijo preprečiti njihovo izgubo. Ključni cilji projekta vključujejo izdelavo dokumenta, ki bo zajemal zgodovinski pregled avtohtonih dreves, izvajanje intervjujev in anket med kmeti ter strokovnjaki in za pripravo strokovnih podlag  učinkovitih načinov za ohranjanja teh dreves v sodobnem času. Načrtuje se tudi pilotno izvedbo ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves in izdelavo analize izvedljivosti teh ukrepov.

Projekt vključuje aktivnosti za prenos znanja, vključno z izdajo priročnika o ohranjanju avtohtonih sort, ter širjenje rezultatov projekta in znanja v širšo javnost. Partnerji želijo doseči, da lastniki in javnost ponosno gledajo na avtohtone sorte in razumejo njihov pomen v sadjarski dediščini. Prav tako želijo poudariti, za kakšen namen so te sorte najbolj primerne, ter spodbujati njihovo uporabo v kulinaričnih posebnostih in turistični ponudbi.

V okviru projekta bo potekalo ozaveščanje tako pridelovalcev sadja kot tudi kupcev ter bodočih kmetijskih strokovnjakov o pomenu ohranjanja avtohtonih sort zaradi ohranitve genskega materiala,  biotske raznovrstnosti živih bitij, izgleda kulturne krajine, ohranjanja kmetovanja na hribovitem svetu ter blaženja klimatskih sprememb. Načrtuje se tudi izbor matičnih dreves na vzorčnih kmetijah, ki jih bodo vestno ohranjali in uporabljali za razmnoževanje. S tem želimo avtohtonim sortam dati prepoznavnost in večjo veljavo.

V sklopu projekta bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo ter predelavo v standardizirane izdelke. Projekt vključuje tudi ozaveščanje kmetij o pomenu ohranjanja posebnih dreves ter analizo hranilne vrednosti jabolk.

Cilji

Splošni cilj projekta je izdelati model ohranjanja avtohtonih sort in ga pilotno preizkusiti na kmetijah.

Specifični cilji so:

• na vzorčnih kmetijah bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo in predelavo v različne standardizirane izdelke,
• izvedba pilotnega preizkusa: izbor matičnega drevesa na vsaki kmetiji, katerega bo kmetija še posebej vestno ohranjala in poskrbela za razmnoževanje matičnih dreves,
• prenos strokovnih znanj sadjarjem in širši populaciji preko izdelave priročnika,
• razvoj načrtnega ohranjanja posameznih vrednih dreves (ekskurzija v tujino + pogovor s kmeti – izdelan dokument Analiza izvedljivosti)
• nabor predlogov za marketing in javno prepoznavnost teh posebnih sort (dodana vrednost na kmetiji),
• ozaveščanje kmetij, da imajo posebno drevo in ga s ponosom ohranjajo,
• analiza hranilne vrednosti jabolk,
• izveden večji dogodek za javnost – ozaveščanje o pomenu ohranjanja avtohtonih sort,
• izdelan dokument zgodovinskega pregleda – osnova za ozaveščanje ohranjanja kulturne dediščine jabolk.

PRIČAKOVANI REZULTATI:

• Izdelani dokument zgodovinski pregled avtohtonih dreves)
• Izvedeni pogovori in ankete s člani kmetij in strokovnjaki  glede učinkovitih načinov ohranjanja avtohtonih dreves in trženja v današnjem času
• Pilotna izvedba ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves.
• Izdelana analiza izvedljivosti ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves
• Izvedene aktivnosti za prenos znanja (5)
• Izdaja priročnika o ohranjanju avtohtonih sort.
• Izvedene aktivnosti za razširjanje rezultatov projekta.

Partnerstvo

VODILNI PARTNER: Makrobios Panonija so.p., Lucova

PARTNERJI:

• Kmetijski inštitut Slovenije
• Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
• Augmenta izobraževanje in turistično vodenje, Tjaša Poklar s.p.
• Zavod Jabolko, Zavod za širjenje sadjarske kulture in ekološkega kmetovanja
• Ekološka kmetija Pr’ Matet
• Kmetija Andrejevi
• Kmetija Marc
• Kmetija Omerzu
• Kmetija in drevesnica Zakotnik

DOGODKI

• 18. mednarodna konferenca Logistika v kmetijstvu (7. 11. 2024)
• Predavanje: Predstavitev, vzgoja, oskrba ter razvojne možnosti naših avtohtonih sort jablan in hrušk (10. 10. 2024)
• Ogled muzeja Tepka, ob evropskemu Dnevu travniških sadovnjakov (26. 4. 2024)
• 4. delavnica in predavanje na kmetiji in drevesnici Zakotnik (torek, 9. 4. 2024)
• 3. delavnica na kmetiji Marc (SPREMEMBA TERMINA: sobota, 30. 3. 2024)
• ogled Brinjevke d.o.o, so.p. (SPREMEMBA TERMINA: sobota, 30. 3. 2024)
• 2. delavnica in predavanje: Prikaz vzgojne in oživitvene rezi ter oskrba dreves (12. 3. 2024)
• 1. delavnica in predavanje: Avtohtona sorta hruške TEPKA in prikaz rezi (5. 3. 2024)

REZULTATI PROJEKTA

Ob zaključku projekta je izšel priročnik “Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah” v tiskani in elektronski obliki (povezava .pdf).

V decembrski številki revije Moj mali svet (12/2024) je bil objavljen članek Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk, avtorja Boštjan Godca s Kmetijskega inštituta Slovenije. Članek predstavlja nekatere zaključke enoletnega pilotnega projekta ”Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah”. (povezava .pdf)

Izdelan je bil tudi video Možnosti razvoja turističnih produktov v sadovnjakih z avtohtonimi sortami (povezava na https://youtu.be/w_8e84wEjAs)