Raziskovalni projekti

V prašičereji se zaradi intenzivne selekcije sodobnih pasem, ki dajejo prednost pustemu mesu, pogosto poslabšujejo parametri kakovosti mesa kot so intramuskularna maščoba, tekstura, okus ter druge ključne senzorične in prehranske lastnosti. Nasprotno pa imajo avtohtone pasme prašičev po naravi višjo vsebnost intramuskularne maščobe, zaradi česar so idealne za vrhunske mesne izdelke. Tradicionalni izdelki, kot je na primer sušena slanina, so vse bolj cenjeni na trgu. Kljub temu pa vpliv genetskih in okoljskih dejavnikov na kakovost mesa in izdelkov še ni dovolj raziskan, saj so znanstveni podatki o značilnostih mišic in maščob avtohtonih pasem (zlasti v različnih sistemih reje) še vedno redki. Razumevanje interakcij med genotipom in fenotipom je zato ključno za optimizacijo rejskih strategij in ovrednotenje avtohtonih pasem, ki izstopajo po specifičnih lastnostih.

Za zapolnitev te vrzeli bo projekt Pheno4P raziskal vzorce rasti, razvoj mišic in odlaganje maščob pri avtohtonih pasmah ter te lastnosti primerjal s sodobnimi genotipi, pri čemer bosta obe skupini rejeni tako v ekstenzivnih kot intenzivnih proizvodnih sistemih. Z uporabo fenotipskih analiz, transkriptomskega sekvenciranja RNA (vključno z integracijo podatkov za mRNA, mikroRNA in dolge nekodirajoče RNA) ter epigenetskih študij bo projekt preučil genetske mehanizme in razkril molekularne mreže, ki uravnavajo rast mišic, presnovo maščob in splošno kakovost mesa. Te znanstvene ugotovitve bodo olajšale razvoj in optimizacijo tradicionalnih visokokakovostnih izdelkov iz svinjine, s posebnim poudarkom na sušeni dimljeni slanini kot vrhunskem izdelku. Napredne analitske tehnike bodo ocenile njene fizikalno-kemijske, prehranske (sestava maščobnih kislin) in senzorične lastnosti, medtem ko bodo in vitro simulacije ovrednotile njeno prebavljivost in biološko dostopnost. Poleg znanstvenega ovrednotenja bioloških mehanizmov in samih izdelkov raziskava vključuje tudi analizo stališč potrošnikov z uporabo nevromarketinških metod za preučevanje zaznave slanine. S pomočjo sledenja pogledu (eye-tracking), elektroencefalografije (EEG) in biometričnih analiz bo projekt meril čustvene odzive potrošnikov in njihovo sprejemanje odločitev med degustacijo ter interakcijo z blagovno znamko. Ta inovativni pristop bo ponudil vpogled v to, kako senzorični in vizualni znaki oblikujejo preference potrošnikov, ugotovitve pa bodo usmerjale trženjske strategije, ki poudarjajo edinstvene lastnosti in dediščino lokalnih pasem prašičev. S kombinacijo najnovejših raziskovalnih metod in praktičnih aplikacij bo projekt Pheno4P izboljšal znanstveno razumevanje odnosa med genetskimi dejavniki in fenotipskimi lastnostmi pri prašičih. Rezultati projekta bodo neposredno koristili kmetijstvu, prehranski industriji in podeželskemu gospodarstvu, saj bodo ponudili konkretne koristi za razvoj trajnostnih proizvodnih strategij, krepili ekonomsko vzdržnost malih kmetov ter povečali tržno privlačnost in konkurenčnost tradicionalnih izdelkov iz prašičjega mesa.

Partnerstvo

Pobudo vodi multidisciplinarni konzorcij pod vodstvom Fakultete za agrobiotehniške znanosti Osijek, ki združuje zraven še druge institucije iz Hrvaške (Prehrambeno-tehnološka fakulteta in Ekonomska fakulteta iz Osijeka, Agronomska fakulteta in Prehrambeno-biotehnološka fakulteta Univerze v Zagrebu), Srbije (Znanstveni inštitut za prehrambene tehnologije v Novem Sadu) in Slovenije (Kmetijski inštitut Slovenije, v okviru pobude Weave).