Raziskovalni projekti

Od opraševanja žuželk je vsaj deloma odvisnih kar 84 % kmetijskih rastlin, ki se gojijo v Evropi. Od opraševanja ni odvisna samo količina, ampak tudi kakovost pridelka. Poleg medonosne čebele imajo zelo pomembno vlogo divji opraševalci, ki so pogosto tudi učinkovitejši. Za zanesljivo opraševanje ter s tem povezano stabilno kmetijsko pridelavo in ohranjanje biotske raznovrstnosti je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.

Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke, pomembno vlogo pa imajo tudi muhe, metulji in druge žuželke. Medtem ko število medonosnih čebel v Evropi ne upada in v nekaterih državah, tudi Sloveniji, celo narašča, število in pestrost divjih opraševalcev upadata. Ogrožajo jih predvsem pomanjkanje hrane, uporaba pesticidov, podnebne spremembe, pomanjkanje primernih mest za gnezdenje, bolezni in tujerodne vrste.

Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji, vendar še ni raziskano, ali to že vpliva na kakovost opraševanja v kmetijstvu. Prav tako nimamo strategije upravljanja populacij opraševalcev za zagotavljanje zanesljivega opraševanja v kmetijstvu in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Projekt bo zato pregledal in analiziral potrebe slovenskega kmetijstva po opraševanju žuželk ter obstoječe podatke o stanju opraševalcev. V izbranih sadovnjakih in na njivah bomo raziskali stanje opraševalcev ter izmerili morebiten deficit opraševanja. Na podlagi rezultatov bomo pripravili predloge ukrepov za zagotavljanje zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin ter predlog monitoringa opraševalcev in opraševanja v kmetijstvu.

V okviru projekta bomo pregledali tudi ukrepe kmetijske politike, identificirali tiste, ki pozitivno ali negativno vplivajo na opraševalce in opraševanje, ter predlagali možne izboljšave. Pridobljeno znanje bomo prenesli različnim ciljnim skupinam, med drugim kmetom, čebelarjem, kmetijskim svetovalcem in snovalcem kmetijskih politik.

Končni cilj projekta je prispevati k zagotavljanju zanesljivega opraševanja, izboljšanju stanja biotske raznovrstnosti ter konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva. Projekt bo pripomogel tudi k temu, da Slovenija kot pobudnica svetovnega dneva čebel postane model za trajnostno upravljanje pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biotske raznovrstnosti.

Cilji projekta

Glavni cilji projekta so:

1. pregledati in analizirati stanje na področju opraševanja v Sloveniji;
2. raziskati stanje opraševalcev v izbranih sadovnjakih in na njivah;
3. izmeriti morebiten deficit opraševanja;
4. pripraviti predlog ukrepov za zagotovitev zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin;
5. dopolniti monitoring divjih opraševalcev v Sloveniji;
6. pripraviti predloge ukrepov kmetijske politike za zagotovitev zadostnega opraševanja kmetijskih rastlin in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti;
7. razširjati znanje na področju varstva opraševalcev v kmetijstvu različnim ciljnim skupinam ter tako prispevati h konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva.

Partnerstvo

• Nacionalni inštitut za biologijo (vodilni partner)
• Kmetijski inštitut Slovenije