Raziskovalni projekti

Vsebnost vitaminov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev v sadju in zelenjavi (V4-2419)

Akronim:
V4-2419
Tip projekta:
Cijni raziskovalni projekti
Vloga:
Vodilni partner
Oddelek:
Oddelek za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja
Vodja projekta na KIS:
dr. Nika Cvelbar Weber
Status:
Zaključeni
Leto začetka:
2024
Trajanje:
1. 9. 2024–31. 8. 2026
Financer:
ARIS in MKM
Vrednost projekta skupaj:
150.000,00 €
Povezave:

Opis projekta

Sadje in zelenjava sta ključnega pomena za človeško prehrano, saj zagotavljata večino vitaminov in mineralov. Dnevno naj bi oseba zaužila 400 g sadja in zelenjave. V Sloveniji, zaradi slabe samooskrbe (manj kot 30 %) s sadjem in zelenjavo, težko dosežemo pokritje potreb, zato ostali del nadomestimo z uvoženim sadjem in zelenjavo. Pogosto prihaja do dileme lokalno –– uvoženo, predvsem na račun svežine, obstojnosti in kakovosti pridelkov. Uvoženo sadje in zelenjava imata zaradi daljšega transporta slabšo svežino in kakovost. Dolg transportni čas lahko vodi do izgube hranilnih snovi in okusa, zaradi zgodnejšega obiranja, in neustreznih skladiščnih pogojev, predvsem vitaminov, ki so posebej občutljivi in slabo obstojni. Vitamini so skupina organskih spojin, ki so bistvenega pomena za normalno delovanje organizma in se v telesu večinoma ne morejo sintetizirati, zato jih moramo vnašati s hrano. Vitamini delujejo kot katalizatorji v biokemijskih reakcijah, podpirajo imunski sistem, prispevajo k normalnemu delovanju živčnega sistema, sodelujejo pri presnovi hranil in pomagajo ohranjati zdravo kožo, oči in kosti. Razdelimo jih v dve glavni skupini: i) vitamini topni v vodi (vitamin C in vitamini B kompleksa) in ii) vitamini topni v maščobah (vitamin A, D, E, K). Vsak vitamin ima specifične funkcije in pomanjkanje katerega koli vitamina lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. V zadnjih 50 letih se je povprečna vsebnost vitamina A zmanjšala za 18%, riboflavina za 38 % in vitamina C za 15 % v 43 različnih vrstah sadja in zelenjave predvsem zaradi degradacije tal, podnebnih sprememb, večje vsebnosti vode v plodovih, daljšega skladiščenja in transporta. Uvoženo sadje in zelenjava imata lahko do 100 % manj vitaminov kot lokalno pridelano sadje in zelenjava. Poleg slabšega ogljičnega odtisa, ki pomembno prispeva k podnebnim spremembam in manjše vsebnosti vitaminov lahko uvoženo sadje in zelenjava vsebujeta FFS, ki v Sloveniji ali EU niso dovoljeni, kar predstavlja tveganje za zdravje potrošnikov in okolje.

Sadje in zelenjavo napadajo številne bolezni in škodljivci. Da bi pridelali zadostno količino hrane, morajo pridelovalci sadja in zelenjave uporabljati fitofarmacevtska sredstva (FFS). Po nanosu na rastlino, aktivne spojine, ki jih FFS vsebujejo, izhlapevajo iz površine rastline, razpadajo in se pretvarjajo med procesom metabolizma v in na rastlini. Zato sadje in zelenjava po škropljenju lahko vsebuje ostanke FFS. Predvsem je izpostavljeno sadje, ki je bilo v Sloveniji v letih 2001-2009 (Baša Česnik in Velikonja Bolta, 2015) najbolj obremenjeno z ostanki FFS. Današnji potrošniki zahtevajo ne le zdravo hrano, bogato z vitamini, pač pa tudi varno hrano, ki vsebuje čim manj ostankov FFS. Meje za trgovanje so z Uredbo 396/2005 na nivoju EU predpisane kot maksimalne dovoljene količine ostankov (MRL). Da bi se prepričali kakšno je dejansko stanje na trgu, ni dovolj nacionalni monitoring, pri katerem EU od nas zahteva le analizo 12 vzorcev letno in vsebuje zelo majhno število ekoloških živil, pač pa so potrebne dodatne raziskave. Poročilo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) za leto 2022 kaže, da je le 1,8 % vzorcev, ki so izvirali iz držav EU, ter Norveške in Lihtenštajna vsebovalo ostanke FFS nad MRL. Za vzorce iz tretjih držav je bila slika drugačna. Tu je bil delež preseženih vzorcev 7,4 % (EFSA, 2024). Zato je smiselna raziskava, ki primerja ostanke FFS v domačem in uvoženem sadju in zelenjavi.

Namen projekta

Namen projekta je bil pridobiti podatke o kakovosti (vsebnost vitaminov A, B, C in E) in varnosti (ostanki fitofarmacevtskih sredstev) izbranih vrst lokalno pridelanega in tujega sadja ter zelenjave na slovenskih trgovskih policah ter preučiti vpliv skladiščenja in transportne poti od obiranja do trgovskih polic na ohranjanje kakovosti lokalno pridelanega sadja, z namenom zaščite zdravja potrošnikov in ozaveščanja o prednostih lokalnih pridelkov.

Partnerstvo

  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta

Rezultati projeta

Več o rezultatih projekta lahko izveste v spodnji zloženki.

Zloženka CRP Vitamini