Študija izvedljivosti poskusnega uvajanja agrofotovoltaike
Opis projekta
Agrofotovoltaika omogoča proizvodnjo električne energije s fotovoltaičnimi paneli na površinah, kjer se hkrati izvaja kmetijska dejavnost. Gre za koncept dvojne rabe zemljišč, ki združuje pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter ohranja rodovitnost in pridelovalni potencial kmetijskih površin.
Analize v okviru pilotnega projekta v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) na Brdu pri Lukovici bodo pokazale, pri katerih kmetijskih rastlinskih vrstah, pod kakšnimi pogoji in z različnimi tipi postavitev fotovoltaičnih modulov je mogoče zagotoviti učinkovito dvojno rabo kmetijskih zemljišč brez negativnega vpliva na kmetijsko pridelavo.
Pilotni projekt v vrednosti 205.000 EUR z DDV je financiran iz drugega švicarskega prispevka, njegovi rezultati pa bodo služili kot strokovna podlaga za nadaljnje usmeritve razvoja agrofotovoltaike v Sloveniji. Študija poteka v sodelovanju z Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (IRI-UL).
V sredo, 9. julija 2025, je na Brdu pri Lukovici potekala novinarska konferenca ob pričetku pilotnega projekta agrofotovoltaike. Več o dogodku si lahko ogledate v televizijskem prispeveku v oddaji TV Slovenija, Ljudje in zemlja (25. 7. 2025) ali preberete v sporočilu za javnost.
Študija izvedljivosti poskusnega uvajanja agrofotovoltaike
Študija, ki so jo pripravili raziskovalci IRI-UL in KIS, predstavlja prvo pilotno postavitev agrofotovoltaike (AFV) v Sloveniji. Sistem je nameščen nad nasadom jablan sorte Fuji in vključuje dvostranske fotovoltaične module s 54- in 70-odstotno prepustnostjo svetlobe, skupne inštalirane moči 52 kWp.
Po prvi rastni sezoni je bila izvedena analiza kakovosti plodov, v kateri so bila jabolka pod agrofotovoltaiko primerjana s plodovi pod protitočno mrežo. Rezultati v tej fazi niso pokazali bistvenih razlik, za zanesljivejše zaključke pa bo potrebno večletno spremljanje in ponavljanje analiz.
Študija vključuje tudi analizo potenciala agrofotovoltaike v Sloveniji, ki obravnava:
- tehnični potencial AFV glede na dejansko rabo kmetijskih zemljišč,
- možnosti inštalirane moči glede na vrste kmetijske pridelave,
- ekonomski potencial z upoštevanjem stroškov postavitve, priklopa in elektroenergetske opreme.
Poseben poudarek je namenjen metodologiji in smernicam za vzpostavljanje novih pilotnih postavitev ter priporočilom za hitrejše in sistematično uvajanje agrofotovoltaike v slovenski kmetijski prostor.
Študija je na voljo TUKAJ.
